Odsotnost z delovnega mesta zaradi depresije
Depresija najpogosteje prizadene ljudi v starosti od 20 do 44 let Več kot 80 odstotkov depresivnih ljudi je mogoče hitro in učinkovito pozdraviti
Depresija najpogosteje prizadene ljudi na vrhuncu produktivnosti, v starosti od 20 do 44 let. Klinično depresiven človek ni le »žalosten« in nima zgolj »slabega dne« – njegovo duševno zdravje mu onemogoča, da bi jasno razmišljal, trdo delal, se zlahka osredotočal in na splošno deloval tako kot ponavadi. Klinične depresije se ne more nihče sam od sebe »znebiti«. Če je ne zdravimo, postane kronična in ovira vse plati življenja posameznika.
Več kot 80 odstotkov depresivnih ljudi lahko hitro in učinkovito pozdravimo. Veliko jih po nepotrebnem trpi tudi zato, ker jim je nerodno, ker se bojijo obsojanja in stigmatizacije, ker ne želijo, da bi jih drugi imeli za slabiče, ali ker ne prepoznajo znakov depresije in ne vedo, da jo zlahka ozdravimo – a le če jo zgodaj odkrijemo in primerno zdravimo. Na žalost skoraj dva od treh posameznikov z depresijo nista deležna primernega zdravljenja, z zdravili, psihoterapijo ali obojim, ki učinkuje že po nekaj tednih.
»Depresija je vse pogostejši vzrok za odsotnost z delovnega mesta, za spremembe dela in za prilagajanje dela. V ZDA se je število ljudi, ki so pri splošnem zdravniku dobilo glavno diagnozo 'depresija', od leta 1999 do 2001 za dvakrat povečalo,« je za revijo HR magazine povedala Roslyn Stone, direktorica pri Corporate Wellness Inc.
Depresija po nepotrebnem povzroča velike stroške tudi gospodarstvu. Raziskave Zveze za duševno zdravje (Mental Health Association) kažejo, da so depresivni ljudje manj produktivni, so več dni odsotni, se večkrat poškodujejo pri delu, prej »pregorijo« na delovnem mestu, pogosteje zlorabljajo škodljive substance. Letni zdravstveni in invalidski strošek posameznika z depresijo je približno 5415 ameriških dolarjev, kar je enako kot za posameznika s srčnimi težavami, sladkorno boleznijo ali bolečinami v hrbtenici. Cena ne vključuje stroškov zmanjšane produktivnosti, bolniških dni, stroškov (ponovnega) usposabljanja in delovnih prekinitev.
Depresija in z njo povezana neproduktivnost sta za delodajalce velik strošek, je za revijo HR Magazine razložil Robert L. Leahy, direktor Ameriškega inštituta za kognitivno terapijo. »Depresivni zaposleni bodo bolj verjetno izostali z dela, so manj kreativni, bolj prepirljivi in pri njih je večja možnost, da bodo izgubili službo.« Le tretjina se jih zdravi, je v revijo HR magazine povedala Lydia Lewis, direktorica Depresivne in manične depresivne nacionalne zveze v Chicagu. »Po podatkih Revije ameriške medicinske zveze se depresivni ljudje, ki se zdravijo, zanašajo večinoma le na zdravila. Vendar je to manj učinkovito, kot če bi v zdravljenje vključili še terapijo.«
Tudi druge raziskave vedno znova potrjujejo, da splošni zdravniki večinoma ne odkrijejo depresije in tudi ko jo, ne priporočajo ali predpišejo psihoterapije – tako lahko preberemo na spletnih straneh Zveze za duševno zdravje. Načeloma predpišejo antidepresivna zdravila, čeprav pogosto v premajhnih odmerkih, da bi bila učinkovita, in za prekratek čas. Zato se depresija pogosto ponovi. Osredotočena psihoterapija je kratkoročno enako učinkovita kot zdravila, dolgoročno pa je njen učinek trajen in preprečuje ponovni pojav bolezni. Psihoterapija poleg tega uči ljudi, kako se spopadati z življenjskimi težavami, kar koristi pri preprečevanju ali zmanjševanju depresije in drugih težav v prihodnosti.
V največji raziskavi doslej o učinkih psihoterapije je ameriška Zveza potrošnikov (Consumers Union) anketirala štiri tisoč ljudi, ki so poiskali strokovno pomoč zaradi psiholoških ali čustvenih težav. Tisti, ki so se obrnili samo na zdravnika, so bili zdravljeni krajši čas in večinoma le z zdravili ter le redko zelo zadovoljni z zdravljenjem. Zdravniki so jih le malokrat napotili k strokovnjakom za duševno zdravje. Med zdravljenimi je bilo 80 odstotkov takih, ki se jim je stanje pozneje znatno izboljšalo. Najbolj so jim pomagali psihologi, psihiatri in socialni delavci. Najboljše rezultate so dosegli tisti, ki so obiskovali terapijo, še posebno če je trajala vsaj šest mesecev. Psihoterapija je zmanjšala oziroma odstranila problem, zaradi katerega so poiskali pomoč, izboljšala njihovo zmožnost delovanja na splošno in pri delu ter odnose z ljudmi, povečala zmožnost spopadanja s stresom in samozavest.
»Depresija je pogost pojav, prizadene veliko ljudi, a večinoma mine,« pravi Leahy. »Nekateri pa se z njo bojujejo vse življenje. Pacientom, ki so imeli že tri epizode depresije in pri katerih se je pojavila že pred 20. letom starosti, svetujemo nepretrgano zdravljenje z zdravili in terapijo. Taki vzdrževalni ukrepi so priporočljivi zaradi trajne dovzetnosti za depresijo in zmanjšujejo njeno ponovitev v naslednjih treh letih za 80 odstotkov.«
Skrb za duševno zdravje zaposlenih se bogato obrestuje, saj se tako zmanjša odsotnost na delovnem mestu, poveča se produktivnost, bolniški dnevi se skrajšajo in tako naprej. Kljub temu raziskave nakazujejo, da bo na primer v ZDA le deset odstotkov ljudi z depresijo deležnih primernega zdravljenja (psihoterapija, zdravila ali oboje). Vzroki za to so predvsem v zdravnikih, ki pacientov ne napotijo k strokovnjakom, in v stigmatizaciji zdravljenja duševnih bolezni. »Ko pozdraviš depresijo, je, kot bi se ponovno rodil v živahen, nov svet,« pravi Curtissova. »Opaziš drevesa, rože, ptice. Uživaš v preprostih stvareh. Jasno razmišljaš. Ponovno se počutiš povezanega z ljudmi. Vse, kar počneš, tudi majhne naloge, ti dajo občutek zadovoljstva.«
Avtorica: Tanja Stankovič
Objavljeno v Delu v torek, 16. 03. 2004
Članek je last avtorice in Dela |
