Lahko rečeva, da gre pri bipolarni motnji za nihanje med dvema skrajnima oblikama počutja − med manijo in depresijo?
Tako je, v osnovi se menjujeta fazi manije in depresije. A to sta ekstrema, zelo veliko je tistega vmes, neke remisije ali pa obdobja normalnosti, če lahko sploh tako rečemo. Večina ljudi si predstavlja, da si bodisi maničen bodisi depresiven. Ko me ljudje srečajo, me vprašajo, v kateri fazi sem, odgovorim jim v 'normalni'. Dobrih pet let sem stabilen, kar pomeni, da v tem času nisem imel hujše epizode.

Ni nekega jasnega pravila, kdaj se to stanje pojavi. Kdaj se je pri vas?
S tem se spopadam zadnjih 15 let. Zdaj imam dovolj izkušenj, lahko hitro ugotovim, kdaj se pripravlja kakšna epizoda. Pri depresiji čutiš, da nekaj ni v redu, da imaš slabe misli, se počutiš ničvrednega. Pri maniji pa gre za presežek energije, ki jo čutiš, dobro je to zatreti v kali, preden eskalira v hipermanijo, ki se zbije lahko samo z močnimi zdravili ali hospitalizacijo.

Kako pa je bilo prvič?
Prvič se mi je pojavila kot depresija, to sem razumel kot posledico izgorelosti v takratni službi. Diagnozo sem dobil leta 2008, prvič sem bil hospitaliziran konec leta 2007, takrat so mi postavili diagnozo psihoza, kar je po mojih izkušnjah normalno. Niso natančno vedeli, kaj je točno bilo, bil sem maničen, pripeljali so me v bolnišnico in mi dali zdravila. Pri poznejših hospitalizacijah so mi postavili diagnozo bipolarna motnja.

Kakšna pa je razlika med tema?
Psihoza je diagnoza za stanje, ki ga natančno še ne poznajo. Imel sem to srečo, da imam zelo 'čiste' oblike manij in depresij. Krivuljo nihanja imam precej čisto. Nekateri imajo ciklično bipolarno motnjo, kjer se menjata zelo hitro. Jaz sem bolj šolski primer.

Koliko časa v povprečju pa je pri vas trajala posamezna faza?
Zelo različno. Manija ne traja dolgo, morda traja nekaj dni ali tednov, ko pa pride hipermanija, traja dan ali dva, nato je prehudo. Nikoli se nisem vrnil po naravni poti, sicer bi se mi lahko kaj zgodilo. Ko te zbijejo z zdravili, pa se postopoma vrača v depresiji. En cikel depresije lahko traja tudi več let. Pri meni je najdaljša traja skoraj dve leti.

Torej zadnjih pet let nimate nobene od ekstremnih nihanj?
Tako je. Zgodi se sicer kak teden, ko se slabše počutim, a to najbrž velja za vsakega. V smeri manije ne grem, saj jemljem zdravila. V depresijo sicer lahko padeš, a to rešujem s psihoterapijo, ki jo obiskujem sedmo leto. Tam sproti rešujem situacije, ki bi me lahko privedle do ekstrema. 

Preberi celoten intervju >> 

Poslušaj celoten intervju >>