Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Nacionalni inštitut
za javno zdravje (NIJZ) sta izvedla raziskavo o obremenjujočih izkušnjah
v otroštvu in njihovo povezanost s funkcioniranjem v odraslosti.
Ugotovitve kažejo, da je tri četrine anketiranih v otroštvu doživelo
vsaj eno obremenjujočo izkušnjo, kar četrtina pa jih je poročalo o
štirih ali več obremenjujočih izkušnjah.Pri teh velja, da imajo večjo
verjetnost za različne fizične in duševne bolezni, psihosomatske
simptome in tvegana vedenja.
Obremenjujoče izkušnje v otroštvu so potencialno travmatični dogodki
ali izkušnje v prvih 18 letih življenja, kamor sodi psihično, fizično,
spolno nasilje (oziroma zloraba); psihično in materialno zanemarjanje;
nasilje med odraslimi člani gospodinjstva, zasvojenost ali duševne
težave članov gospodinjstva, kriminalno dejanje članov gospodinjstva ter
ločitev staršev oziroma prekinitev stika med otrokom in starši zaradi
smrti starša, zapustitve ipd. V Sloveniji smo v 2019 prvič
ugotavljali razširjenost obremenjujočih izkušenj v otroštvu ter
povezave le-teh z zdravjem posameznikov in različnimi vidiki njihovega
funkcioniranja in kakovosti življenja v odraslosti. Dobra četrtina poroča o štirih ali več obremenjujočih dogodkih Večina
(76 %) anketiranih je v otroštvu doživela vsaj eno obremenjujočo
izkušnjo od desetih, kar 27 % udeležencev raziskave je poročalo o štirih
ali več obremenjujočih izkušnjah. Največ udeležencev poroča o čustvenem
(56 %) in fizičnem nasilju (43%) odraslih članov gospodinjstva (vsaj
enega člana) nad njimi, malo manj kot tretjina poroča o smrti biološkega
starša, ločitev staršev, zapustitev s strani starša, približno četrtina
jih poroča o čustvenem in fizičnem zanemarjanju, dobra petina poroča o
zasvojenosti vsaj enega odraslega člana gospodinjstva. Dobra osmina
poroča o nasilju med odraslimi v gospodinjstvu, slaba petina pa o
duševni motnji člana gospodinjstva. Najnižja sta odstotka o poročani
spolni zlorabi ter kriminalnem dejanju člana gospodinjstva. Obremenjujoči dogodki pomembno povezani s slabšim fizičnim in duševnim zdravjem, tveganim vedenjem in zasvojenostmi Udeleženci,
ki so doživeli štiri ali več obremenjujočih dogodkov v otroštvu, imajo
v primerjavi s tistimi, ki niso doživele nobenega obremenjujočega
dogodka, večjo verjetnost za fizične težave in bolezni, kot so npr.
srčne bolezni, bolezni dihal, težave s ščitnico, migreno, ravno tako pa
tudi za duševne težave in bolezni – npr. depresijo, anksioznost,
obsesivno-kompulzivno motnjo. Poleg tega imajo udeleženci z več
obremenjujočimi dogodki tudi večjo verjetnost za tvegano pitje alkohola,
kajenje, različne oblike zasvojenosti ter psihosomatske težave, npr.
glavobol, nepojasnjene bolečine v želodcu, prsih, nespečnost itd. Ker
gre za novo in slabo raziskano problematiko, bo treba v prihodnje
narediti več za zavedanje in razumevanja obremenjujočih izkušenj v
otroštvu v slovenskem prostoru. Vendar pa zavedanje in razumevanje sama
po sebi nista dovolj. Zelo smiselno je zavestno, sistematično in
kontinuirano naslavljanje obremenjujočih izkušenj v otroštvu. V
Sloveniji že obstajajo nekatere aktivnosti za izboljšanje zdravja in
dobrobiti posameznikov (tako otrok kot odraslih), družin in skupnosti,
ki do neke mere zaobjamejo tudi področje obremenjujočih izkušenj v
otroštvu. Korak naprej bi bil oblikovanje strategije celovitega
naslavljanja te problematike: od preprečevanja, zgodnjega prepoznavanja,
spremljanja, do preoblikovanje relevantnih organizacij, da bi bile
utemeljene na razumevanju travme, in podpore osebam z obremenjujočimi
izkušnjami v otroštvu in njihovim družinam. Več podatkov je na voljo v kratki publikaciji Obremenjujoče izkušnje v otroštvu in posledice v odraslosti Več o raziskavi: Raziskava
je potekala leta 2019. Končni vzorec je sestavljen iz 4.939 anket. V
vzorcu je malo več žensk (50,9 %) kot moških (49,1 %). Povprečna starost
je 47 let. Od udeležencev jih ima 43,9 % največ poklicno izobrazbo,
31,0 % strokovno srednješolsko in gimnazijsko izobrazbo ter 25,0 %
višješolsko ali visokošolsko izobrazbo. Raziskava
je del Ciljnega raziskovalnega projekta “Prevalenca in dolgoročni
vplivi obremenjujočih izkušenj v otroštvu na funkcioniranje v
odraslosti” (št. V5-1712). Financerja: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in Ministrstvo za zdravje. Nosilna institucija: Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani (Metka Kuhar – vodja projekta, Nina Mešl) Soizvajalec: NIJZ (Helena Jeriček Klanšček, Gaja Zager Kocjan, Zalka Drglin, Ada Hočevar Grom) https://nijz.si/sl/obremenjujoce-izkusnje-v-otrostvu-pomembno-zaznamujejo-zdravje-in-zivljenje-v-odraslosti
|