Od blagih do težjih duševnih motenj

In takrat je ogroženo naše zdravje, tako duševno kot telesno, ter nastopijo težave. »Sprva blažje in zmerne, kasneje pa, če se s tem ne soočimo in ničesar ne spremenimo, postajajo vse težje in preidejo prek blagih do vse hujših duševnih motenj,« pove Mateja Švetak, specializantka psihodinamske psihoterapije. »Na kateri točki se bomo znašli v določenem trenutku, kako daleč bomo lahko šli in kdaj nas bo nekaj ustavilo ter na kakšen način se bodo pokazale težave, je odvisno od vrste notranjih in zunanjih dejavnikov.« Vsaka težava ali trenutna stiska še ne pomeni duševne motnje. Vsi se občasno srečujemo s stresnimi situacijami in težkimi, bolečimi čustvi in občutki. »A če to stanje porušenega ravnotežja traja dlje časa ali pa je zelo intenzivno in začne puščati negativne posledice znotraj nas samih in na okolici, se je treba s tem soočiti in to razrešiti.«