NAROČITE NOVE KNJIGE !

 NAROČITE KNJIGE !

Napovednik dogodkov

Poglej koledar dogodkov

Prva stran arrow Rubrike novic arrow Iz medijev arrow Mojca Z. Dernovšek, psihiatrinja: Tesnobe ne moremo odpraviti, lahko pa jo nadziramo
Mojca Z. Dernovšek, psihiatrinja: Tesnobe ne moremo odpraviti, lahko pa jo nadziramo Natisni E-pošta
Vpisal: Lost   
10. 10. 2019
 Kako se lahko tesnoba iz koristnega čustva, ki nas varuje pred nevarnostmi, razvije v uničujočo silo naše duševnosti? Psihiatrinja Mojca Zvezdana Dernovšek odgovarja – z učenjem. V življenju se napačno naučimo, da je nekaj nevarno, pa to v resnici ni.

Pri anksioznih motnjah tesnoba ni več varovalno čustvo, temveč škodljiva ovira. Človeka sicer ne bo ubila, mu bo pa poslabšala kakovost življenja, pravi sogovornica. Kako pretrgati spiralo strahu? Prava pot je soočenje s tistim, kar v nas sproža iracionalno tesnobo.

Mojca Zvezdana Dernovšek je doktorica medicine, specialistka psihiatrije. Ima naziv redne profesorice za psihiatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, hkrati pa dela kot psihiatrinja v Zdravstvenem domu Sevnica. V okviru predmeta Duševno zdravje na ljubljanski medicinski fakulteti pokriva tri vsebine: predava o nevrotskih, stresnih in somatoformnih motnjah ter o motnjah razpoloženja, študente pa tudi poučuje, kako pri pacientih oceniti ogroženost za samomor. Posebno pozornost sva v intervjuju ob svetovnem dnevu duševnega zdravja namenili temi, ki jo med drugim predava na medicinski fakulteti, to je anksioznim motnjam. Te so poleg depresije med najpogostejšimi duševnimi motnjami na svetu, tudi v Sloveniji.

Duševne motnje povezujemo z možgani, vendar novejše raziskave iščejo ključ duševnega zdravja drugje – v črevesnih mikrobih. Ali je psihiatrija pred odkritji, ki bodo do temeljev spremenila razumevanje in zdravljenje duševnih motenj?

V psihiatriji smo veseli vsake novosti, ne samo v povezavi s črevesjem, temveč tudi z vnetnimi procesi, hormonskim ravnovesjem, poškodbami ... Delitev na duševno in telesno je nesmiselna, saj so vse duševne funkcije povezane z možgani, možgani pa so nekaj zelo organskega. Če bomo v prihodnosti neko duševno motnjo lahko dokazali z ustrezno preiskavo, bo to lažje ne samo za ljudi, ki se z njo spoprijemajo, temveč tudi za nas, ki jo zdravimo. Pogostokrat smo namreč deležni očitkov, da smo si duševne motnje izmislili in da zdravimo nekaj, česar ni. Žal ni tako enostavno.

In če se bo izkazalo, da so duševne motnje posledica neravnovesja v našem črevesju, bomo namesto antidepresivov jemali probiotike?

Ja, recimo. Pa saj mi že danes vemo, da zdrav življenjski slog, vključno z zdravo prehrano, vpliva tako na telesno kot duševno zdravje. To, kar je dobro za telo, je dobro tudi za našo duševnost in obratno.

 POGLEJ CELOTEN PRISPEVEK NA RTVSLO.SI  >>>>

 

 

 

 
< Nazaj   Naprej >
© 2005 - 2019 Nebojse.SI - e-glasilol Društva DAM
Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami