Svetovni dan duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra, se letos
osredotoča na ozaveščanje o duševnem zdravju in poudarja pomen
sodelovanja in povezovanja vseh v prizadevanjih za preprečevanje,
prepoznavanje, zdravljenje in okrevanje ob pojavu duševnih težav in
motenj ter krepitev dobrega duševnega zdravja vseh prebivalcev.
V
ospredje postavlja preprečevanje samomora kot pomembnega
javnozdravstvenega izziva po vsem svetu. Na Nacionalnem inštitutu za
javno zdravje (NIJZ) se zavedamo, da je dobro duševno zdravje temelj
zdravja, posledično pa tudi socialne in gospodarske stabilnosti,
družbene blaginje in kakovosti življenja vseh ljudi, zato izvajamo
številne aktivnosti in preventivne programe na področju duševnega
zdravja in preprečevanja samomora.
Pomembna je vsakodnevna skrb za duševno zdravje Kar
polovica vseh duševnih motenj, ki se pojavijo kadarkoli v življenju, se
začne že do 14. leta starosti, a jih žal v začetku pogosto spregledamo.
Zato je skrb za duševno zdravje pomembna ves čas in tekom celotnega
življenja, še posebej pri otrocih in mladostnikih. V zadnjih letih se
vse bolj poudarja krepitev duševnega zdravja, kar razumemo kot pozitiven
in realen odnos do sebe in drugih, samospoštovanje, dobre medosebne
odnose, sposobnost uspešnega soočanja z vsakodnevnimi težavami in
doprinos posameznika k skupnemu dobremu. Poleg naštetih varovalnih
dejavnikov je v ospredju tudi krepitev psihične odpornosti, sposobnosti
posameznika, da se uspešno sooča s stresom in obvladuje težave, še
posebno takrat, ko ne moremo zajeziti vseh dejavnikov tveganja. S
krepitvijo duševnega zdravja preprečujemo pojav številnih duševnih težav
in motenj, prav tako pa preprečujemo enega pomembnejših
javnozdravstvenih problemov – samomor. Svetovna zdravstvena organizacija
(SZO) prepoznava samomor kot prednostno nalogo na področju javnega
zdravja in v svojem prvem poročilu o stanju samomorov, »Preprečevanje
samomora: globalni imperativ« iz leta 2014, spodbuja države k razvoju
oziroma krepitvi celovitih strategij preprečevanja samomorov z
medsektorskim povezovanjem. Z ukrepi krepitve duševnega zdravja lahko
namreč zmanjšamo dejavnike tveganja za samomor in krepimo varovalne
dejavnike. Čeprav se je stopnja umrljivosti zaradi samomora v zadnjih
desetletjih v Sloveniji znižala za več kot 30 %, se po številu samomorov
na 100.000 prebivalcev še vedno uvrščamo nad evropsko povprečje. Za dobro duševno zdravje je potrebno okolje, ki to omogoča Za
krepitev duševnega zdravja je potrebno podporno in vključujoče okolje,
ki je neobremenjeno s stigmo, ki obdaja duševne težave in motnje. »Stigma,
zlasti glede duševnih motenj in samomora, pomeni, da mnogi ljudje, ki
razmišljajo o tem, da bi si vzeli življenje ali so mogoče že poskušali
storiti samomor, ne poiščejo pomoči, ki jo potrebujejo. Preprečevanje
samomora pogosto ni bilo ustrezno obravnavano zaradi premajhne
ozaveščenosti o samomoru kot velikem javnozdravstvenem problemu in
zaradi tabuja v mnogih družbah, da bi o njem odprto razpravljali,« je povedala predstavnica in vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v Sloveniji dr. Aiga Rurane in dodala: »Ozaveščanje
skupnosti in odpravljanje tabujev je pomembno, saj s tem ustvarjamo
okolje, ki spodbuja sodelovanje in soodločanje v skupnosti,
spoprijemanje s stresorji, reševanje problemov in omogoča dvig
pismenosti o duševnem zdravju.« Hkrati je smiselno v krepitev
duševnega zdravja usmeriti obstoječe storitve s področja (duševnega)
zdravja. Tako temeljite spremembe pa so možne zgolj ob širšem družbenem
konsenzu, ki se v naši družbi uveljavlja pretežno preko političnih
dogovorov. Ti bi torej vedno morali upoštevati vpliv njihovih političnih
odločitev na duševno zdravje prebivalstva oziroma na področja ali
determinante, ki vplivajo na naše duševno zdravje. Celovit pristop krepitve duševnega zdravja ter preprečevanja samomora Krepitev
duševnega zdravja presega področje zdravstva in se dotika tudi drugih
politik in sektorjev, kot na primer področje šolstva in sociale. Zato
naslavljanje tega javnozdravstvenega izziva zahteva celovit pristop, ki
združuje ukrepe celotne skupnosti, vseh sektorjev, vključno z
uporabniki, združenji in skupinami svojcev. Načelo duševnega zdravja v
vseh politikah poudarja vpliv javnih politik na determinante duševnega
zdravja, teži k zmanjšanju neenakosti v duševnem zdravju, poudarja
koristi promocije duševnega zdravja na različnih področjih in
odgovornost oblikovalcev politik za vplive na duševno zdravje. Na teh
načelih je bila sestavljena lani sprejeta Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028 (ReNPDZ),
ki se osredotoča na preprečevanje duševnih težav in motenj od
najzgodnejšega obdobja do pozne starosti ter zgodnje odkrivanje in
celostno obravnavo oseb z duševnimi težavami in motnjami po principu
interdisciplinarne in skupnostne obravnave. Posveča se tudi zmanjševanju
stigme oseb z duševnimi motnjami, ki je pogosto posledica nezadostnega
poznavanja ozadja duševnih bolezni in med drugim zaviralno vpliva na
iskanje pomoči. Eno od prednostnih področij Resolucije je preprečevanje
samomorilnega vedenja, ki je letos tudi v ospredju obeležitve svetovnega
dneva duševnega zdravja. Zaradi samomora v Sloveniji umre letno skoraj
400 ljudi, pri čemer so samomori pri moških tri- do štirikrat pogostejši
kot pri ženskah. V obdobju izvajanja Nacionalnega programa duševnega
zdravja 2018-2028 bodo aktivnosti usmerjene predvsem v omejevanje
dostopnosti do sredstev za samomor, zmanjševanje porabe alkohola,
zgodnji identifikaciji ogroženih oseb, zagotavljanje dostopnosti do
pomoči in dvigu ozaveščenosti in pismenosti na področju duševnega
zdravja, s poudarkom na samomoru. Z vzpostavitvijo centrov za duševno zdravje izboljšanje dostopnosti do različnih virov pomoči V
Sloveniji se na področju duševnega zdravja soočamo z velikimi potrebami
po dopolnitvi mrež zdravstvenih in socialnih služb, pomanjkanjem kadra
na področju duševnega zdravja ter neenakomerno dostopnostjo do različnih
virov pomoči za prebivalce nekaterih regij. Na zaznane potrebe med
drugim odgovarjamo tudi z vzpostavljanjem Centrov za duševno zdravje
otrok in mladostnikov (CDZOM) ter Centrov za duševno zdravje odraslih
(CDZO) na primarni zdravstveni ravni. Do konca leta bo v okviru
zdravstvenih domov vzpostavljenih predvidoma 10 CDZOM in 10 CDZO, v
katerih delujejo multidisciplinarni timi strokovnjakov. Centri za
duševno zdravje zagotavljajo enako dostopnost do storitev in programov
vsej populaciji na svojem območju in se povezujejo z vsemi službami in
deležniki v lokalnem okolju, da lahko v optimalni meri zagotavljajo
zgodnje interdisciplinarne in medresorske obravnave skladno s potrebami
posameznika in skupnosti. Podpora in psihoedukacija na voljo tudi v vseh zdravstvenih domovih po Sloveniji V
pričakovanju vzpostavitve Centrov za duševno zdravje je potrebno
opozoriti tudi na podporo posameznikom s težavami v duševnem zdravju, ki
je dostopna že zdaj v vseh zdravstvenih domovih po Sloveniji. Gre za
psihoedukativne delavnice Spoprijemanje s stresom, Podpora pri
spoprijemanju z depresijo in Podpora pri spoprijemanju s tesnobo.
Delavnice so krite s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije
in so namenjene posameznikom, ki se spoprijemajo z obremenjujočimi
simptomi stresa, depresije in anksioznih motenj. Na delavnici se
udeleženci seznanijo z značilnostmi svojih težav in načini zdravljenja
oz. spoprijemanja z njimi ter spoznajo, kaj lahko sami naredijo za
izboljšanje svojega počutja. Ljudem v duševni stiski je na voljo tudi
brezplačno strokovno svetovanje v mreži psiholoških svetovalnic Posvet
in sicer v Ljubljani, Kranju, Celju, Laškem, Zagorju ob Savi, Mariboru,
Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Postojni, Idriji, Kopru in Novi Gorici.
Dodatno gradivo: Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018-2028 Statistika umrljivosti zaradi samomora v Sloveniji v letu 2018 Aktivnosti v lokalnem okolju Brezplačne podporne delavnice v zdravstvenih domovih po Sloveniji Viri pomoči https://www.nijz.si/sl/10-oktober-svetovni-dan-dusevnega-zdravja-krepitev-dusevnega-zdravja-za-preprecevanje-samomora
|