 Nadležne depresije
Pri ženskah prevladujejo tako imenovane nevrotične depresije
Kdaj je nanje legla meglena sivina, ne morejo reči največkrat niti prizadeti sami. Le toliko vedo, da so iz ne tako lepih dni nastali hudi dnevi, ki se sploh nočejo končati. Veselje se sprevrže v žalost, optimizem v bojazljivost in brezupnost izpodrine zaupanje vase. Zdravniki v takšnem primeru govorijo o afektivnih depresijah, ko postanejo naša čustva bolna. Veliko ljudi trpi zaradi tega. Ženske še enkrat pogosteje kot moški. Zdaj je neka znanstvena študija, pri kateri je udeleženih več ameriških univerz, vrgla novo luč na te simptome.
Preiskali so 235 moških in 400 žensk. Presenetljiv rezultat: čeprav imajo depresije vedno ista ozadja, potekajo pri ženskah drugače kot pri moških. Posledično jih je tudi treba različno zdraviti.
Dejansko trpijo ženske drugače kot moški. Pri ženskah prevladujejo tako imenovane nevrotične depresije. Odražajo se v nezadovoljstvu, razdraženosti, nerazpoloženosti.
Ženske, ki kažejo te simptome, ima okolica prej za moteče kot pa za trpeče. Pogosto je slišati stavke, kot: "Gre nam na živce."
Pri moških se depresivno stanje odraža popolnoma drugače. So brez volje, ničesar več se ne morejo veseliti in so v vsakem pogledu brezvoljni. Nekateri sploh nimajo več občutka, da aktivno živijo.
 Bolezen pogosto izbruhne po udarcih usode, kot so razveza, ločitev, partnerjeva smrt ali izguba dela. Toda tudi kot dlje časa trajajoči stres, preobremenitev z delom, pa zaradi hormonskih motenj (premočno delovanje ščitnice), zaradi obolenja za rakom lahko živci prav tako "pregorijo". Razlog je tako pri ženskah kot pri moških isti: presnova njihovih možganov je motena, ker na razpolago nima dovolj nevroprenosnikov, kot sta noradrenalin in serotonin, katerih naloga je, da prevajata nevro sporočila.
Natanko na tej signalni točki bi lahko v prihodnje uvedli specifično zdravljenje po spolih. Ameriški Journal za psihiatrijo dokazuje, da pri ženskah učinkujejo predvsem zdravila, ki vplivajo na raven serotonina. Ta "možganski hormon" usmerja poleg drugega čustveno razpoloženje, spalni ritem, spalni nagon in temperaturo.
Nasprotno pa so pri moških učinkovitejša zdravila, ki ne spodbujajo samo proizvodnje serotonina, temveč tudi noradrenalina, ki pospeši krvni tlak in dihanje, srce bije hitreje, telo pa dobiva več energije za presnovo.
Rezultati so zdravnike specialiste presenetili, toda potrebne bodo še nadaljnje študije, da bodo pripravili nove strategije za zdravljenje. Na srečo lahko bolezen že zdaj zdravimo dokaj dobro. Pri lahkih in srednje težkih depresijah pomagajo psihoterapija ali pa tudi lahka rastlinska protidepresivna sredstva. O tem se dostikrat pacient odloča sam. Pri srednje hudi in hudi obliki depresije pa pomaga le kombinirana terapija: zdravila in psihoterapija.
Največji problem do zdaj: ponavadi minejo leta, preden lahko začnejo trpljenje strokovno in primerno zdraviti. V Evropi je namreč obisk psihiatra, drugače kot v ZDA, še vedno povezan s številnimi predsodki. Mnogi, ki imajo težave z depresijami, raje obiščejo svojega zdravnika, pri tem pa le 50 odstotkov zdravnikov splošne prakse postavi pravo diagnozo. Mnogi zdravijo samo simptome, kot so spalne motnje ali telesne težave, ne pa depresije same, ki je razlog za slabo spanje ali bolečine.
Črne misli, tako pri moških kot pri ženskah, sproži ista presnova v možganih. Medtem ko se depresivni moški popolnoma umaknejo in postanejo apatični, reagirajo ženske ponavadi razdraženo.
Izprašajte samega sebe in potem še specialista
Pot k psihiatru je za nekatere nepremostljiva ovira. Pri tem pa so le specialisti tisti, ki pri depresijah res lahko pomagajo. Strokovnjaki so zdaj sestavili analitični vprašalnik, s katerim lahko vsakdo ugotovi, ali nosi v sebi znake kakšne depresije.
Če boste na več naslednjih ugotovitvah odgovorili z DA, potem pojdite nujno na razgovor k psihiatru:
- Nagibam se k občutkom krivde in samoočitkom.
- Zjutraj trpim zaradi uničujočega strahu.
- Raje spim čez dan in delam ponoči.
- Težko se osredotočim na svoje delo.
- Včasih imam občutek, da ničesar več ne čutim.
- Najraje bi ves dan ostal(a) v postelji.
- Trpim zaradi tega, ker morajo drugi zaradi mene toliko trpeti.
- Kot otroka so me večkrat zmerjali.
- Včasih se bojim, da je moja eksistenca ogrožena.
- K nobeni stvari se ne morem več pripraviti.
- Včasih po več ur tuhtam sam(a) zase.
- Težko sprejemam odločitve.
- Rad(a) sem odvisen(a) od drugih.
- Sem bojazljiv, zavrt človek.
- Kadar sem skupaj z drugimi, sem večinoma pasiven.
- Imam občutek, da ne morem nikogar več ljubiti.
Izvirna novica objavljena: v ponedeljek, 21. maja 2001, v Dnevniku - tiskana izdaja
Članek je last Dnevnika in avtorja.
|
