Dobro duševno zdravje je temelj zdravja, posledično pa tudi temelj socialne in gospodarske stabilnosti, družbene blaginje in kakovosti življenja ljudi. Zato Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) temu posveča veliko pozornost in bo do konca leta 2018 organiziral skupaj 12 dogodkov za boljše duševno zdravje v Sloveniji. Še posebej pa poudarja pomen zadovoljnih in duševno zdravih otrok in mladostnikov.

Čeprav v zadnjih letih duševne motnje tako v Sloveniji kot v svetu naraščajo in je slabo duševno zdravje pomemben del družbenega bremena, pa je področje duševnega zdravja in iskanja pomoči zaradi duševnih motenj še vedno stigmatizirano, slabše dostopno in zapostavljeno. To velja za vsa starostna obdobja, še posebej pa za obdobje otroštva in mladostništva. Duševno zdravje v otroštvu in mladostništvu je pomemben napovednik duševnega zdravja odraslih, saj se polovica vseh duševnih motenj začne do 14. leta starosti, tri četrtine pa do 24. leta.

Vpliv socialno-ekonomskih dejavnikov na čustvene in vedenjske težave otrok in mladostnikov

Čeprav večina otrok in mladostnikov nima znakov in simptomov duševnih motenj, to še ne pomeni, da imajo visoko stopnjo pozitivnega duševnega zdravja. Po podatkih raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju ima čustvene in vedenjske težave v Sloveniji približno dvajset odstotkov 11-, 13- in 15-letnikov; slaba četrtina (23 %) jih je poročala o občutkih depresivnosti, 28 % pa o doživljanju vsaj dveh psihosomatskih simptomov na teden. Slovenski otroci in mladostniki najpogosteje poročajo o nespečnosti (22,4 %), nervoznosti (20,4 %), razdražljivosti (18,9 %) in potrtosti (16,2 %). Zaskrbljujoč je tudi vpliv socialno-ekonomskih dejavnikov, saj o višjem zadovoljstvu z življenjem poročajo mladostniki, ki ocenjujejo, da gre njihovi družini finančno dobro in ki imajo podporo staršev, vrstnikov in učiteljev.

Doc. dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ je povedala: »Družbene, gospodarske, tehnološke, kulturne in druge spremembe, različne oblike negotovosti, pritiski, nove oblike virtualnega življenja, storilnostna naravnanost, stalna uporaba elektronskih naprav in vse manj stika z naravo… vse to ima vpliv na naše fizično in duševno zdravje. Še posebej se to kaže pri otrocih in mladostnikih, kjer ugotavljamo vse več motenj spanja, manj gibanja, vse več sedenja, pojavljajo pa se tudi nove oblike stisk, duševnih težav in motenj. Dodala je: »Za današnjo generacijo je značilno pogosto doživljanje stresa, občutki negotovosti, zaskrbljenost, socialna in psihološka ranljivost. Tradicionalnim oblikam nasilja in trpinčenja so se pridružile še spletno nasilje, ustrahovanje in trpinčenje, vse več je zasvojenosti z video igrami, družabnimi omrežji. Mladostniki slabo prenašajo konflikte in frustracije, pojavljajo se nove oblike socialnih fobij in anksioznosti, razpršenosti, nemira itd. Zato je letošnji svetovni dan duševnega zdravja posvečen otrokom in mladostnikom in poteka pod geslom Mladi in duševno zdravje v spreminjajočem se svetu.«

Vse več obiskov pri zdravniku in uporabe zdravil

»Podatki o obiskih zdravstvenega sistema v obdobju od leta 2008 do leta 2015 kažejo, da se je število prvih obiskov otrok in mladostnikov zaradi duševnih in vedenjskih motenj izrazito povečalo, na primarni ravni za dobro četrtino (26 %), na sekundarni pa za 70 %,« je povedal Matej Vinko z NIJZ in dodal: »Zaskrbljujoč pa je tudi porast porabe zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj pri osebah, mlajših od 20 let, saj se je ta v obdobju od leta 2008 do leta 2015 povečala za 48 %, med mladostniki od 15. do 19. leta starosti je bila leta 2015 za 73 % večja kot leta 2008.« Največ obravnav je bilo v starostni skupini med 15. in 19. letom; vzroki zanje so podobni kot pri odraslih – reakcije na hud stres in prilagoditvene motnje, druge anksiozne motnje, depresivne epizode in motnje hranjenja. Več informacij lahko najdete v publikaciji Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji, ki je dostopna na naslednji povezavi.

Okrogla miza in regijski dogodki ob svetovnem dnevu duševnega zdravja

Ob letošnjem svetovnem dnevu smo na okrogli mizi zbrali strokovnjake iz šolskega, zdravstvenega in socialnega sektorja, da bi skupaj razmišljali o izzivih, ki jih prinaša današnji čas pri prepoznavanju duševnih stisk in težav pri otrocih in mladostnikih, njihovem reševanju in preprečevanju ter krepitvi duševnega zdravja. Želeli bi si, da bi v skupnem sodelovanju znali čim hitreje prepoznati otroke in mladostnike v stiski in jim učinkovito pomagati ter s sistemskimi ukrepi zagotoviti takšno okolje in pogoje življenja, ki bodo omogočali otrokom in mladostnikom zdravo in zadovoljno življenje, uspešno soočanje z vsemi težavami in razvoj vseh njihovih potencialov, kar je tudi cilj letos sprejete Resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja, ki se urejanja področja duševnega zdravja loteva sistematično. Poleg tega smo se v letošnjem letu lotili celovitega in vseslovenskega osveščanja o pomenu duševnega zdravja. Ada Hočevar Grom z NIJZ je ob tem dodala: »NIJZ bo do konca leta 2018 organiziral tri nacionalne in devet regijskih dogodkov, skupaj torej 12 dogodkov za boljše duševno zdravje v Sloveniji. Številne dogodke pa bodo organizirali tudi partnerji, s katerimi NIJZ sodeluje.«

Tonske izjave

• Tonska izjava doc. dr. Helene Jeriček Klanšček
• Tonska izjava Mateja Vinka

Dodatno gradivo

Letak "Preprečevanje depresije pri mladostnikih in mladih v zgodnji odraslosti"

Letak "Ste v skrbeh, da ima vaš otrok morda depresijo?"

Kako zmanjšati tveganje za razvoj depresije in anksioznih motenj pri otrocih – Smernice za starše otrok med 6. in 11. letom starosti

Kako zmanjšati tveganje za razvoj depresije in anksioznih motenj pri najstnikih – Smernice za starše najstnikov

VIRI POMOČI

• Prvi vir strokovne pomoči je otrokov izbrani osebni zdravnik/pediater. Po potrebi vas bo napotil k specialistu ali na druge oblike pomoči.

• Za pomoč se lahko obrnete tudi na šolsko svetovalno službo.

• Pomembno pomoč predstavljajo tudi centri za socialno delo (CSD) in številne nevladne organizacije, ki delujejo v različnih regijah – kontakti CSD-ja, ki je pristojen za posamezno področje, in lokalnih nevladnih organizacij posamezniki so na voljo na internetu ali pa naj o njih povpraša na enem izmed telefonov za pomoč v duševni stiski.

• Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na telefone za pomoč v stiski:

• Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
• Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
• Društvo SoS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (pon–pet med 12. in 22. uro; sob, ned, prazn. med 18. in 22. uro).
• TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.

• Internet kot podporni medij ob duševni stiski

• #tosemjaz – spletni portal namenjen otrokom in mladostnikom www.tosemjaz.net.
• Med.Over.Net – spletni portal na temo zdravja, duševnega zdravja in drugih področjih www.med.over.net.
• NeBojSe – spletni portal Društva za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami DAM www.nebojse.si

• Pomoč je na voljo tudi v svetovalnih centrih po Sloveniji:

Koper
Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Koper
Mirenska 2a
6000 Koper
Telefon:  (05) 626 23 10, 031 388 591
E-pošta: E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript
Spletna stran: http://www.svet-center-kp.si/

Ljubljana
Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana
Gotska 18
1000 Ljubljana
Telefon: (01) 583 75 00
E-pošta: E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript
Spletna stran: http://www.scoms-lj.si

Maribor
Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor
Lavričeva 5
2000 Maribor
Telefon: (02) 234 97 00
E-pošta: E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript
Spletna stran: www.svet-center-mb.si

• Pomoč je na voljo tudi v kateri izmed svetovalnic v mreži psiholoških svetovalnic:
• Svetovalnice v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Postojni, Murski Soboti, Novi Gorici, Slovenj Gradcu, Sevnici in Kopru; naročanje na telefonsko številko 031 704 707 vsak delovni dan ali po e-pošti E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript
• Svetovalnici v Celju in Laškem; naročanje po telefonu 031 778 772 ali e-pošti E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript

• Več virov pomoči lahko najdete zadnjih straneh publikacije »Kam in kako po pomoč v duševni stiski« na naslednji povezavi

Prispevek je last medija http://www.nijz.si/sl/10-oktober-svetovni-dan-dusevnega-zdravja-dusevno-zdravje-v-otrostvu-in-mladostnistvu-je-pomemben