|
 Depresija, bolezen sodobnega časa, je najpogostejša duševna motnja na svetu, je pa tudi povsem ozdravljiva
LJUBLJANA - Depresija je bolezen sodobnega časa, je najpogostejša duševna motnja. Za njo naj bi po svetu trpelo kar 121 milijonov ljudi ali pet odstotkov vseh, medtem ko ima 450 milijonov ljudi v življenju vsaj enkrat duševne, nevrološke ali vedenjske težave. "Takšni ljudje so pogosto izključeni iz družbe, imajo slabšo kakovost življenja, s tem pa se jim poveča tveganje za smrt," pravi direktor Inštituta za varovanje zdravja (IVZ RS), doc. dr. Andrej Marušič , ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki so ga letos posvetili ozaveščanju splošnih zdravnikov. Opozoriti jih želijo, da duševna motnja ne nastopa posamično, temveč pogosto sovpada z drugimi boleznimi in je zato težje prepoznavna.
 Včasih je veljalo prepričanje, da je depresija neozdravljiva, danes vemo, da to ne drži in da so antidepresivna zdravila postala zelo učinkovita. še bolj so učinkovita ob gibanju in športu, ki imata pomemben vpliv na posameznikovo zdravje. "Gibanje in šport delujeta na duševne motnje in stres preprečevalno in zdravilno," trdi Helena Koprivnikar iz Centra za promocijo zdravja IVZ RS. Tisti, ki imajo težave z obvladovanjem stresa, lahko z gibanjem obvladajo in omilijo znake stresa, hkrati pa preprečujejo občutke tesnobe in se rešijo tudi težav z nespečnostjo. Na bolnika, ki že ima duševno motnjo, gibanje vpliva psihoterapevtsko, še posebno na dolgi rok. Tisti, ki so med zdravljenjem telesno aktivni, tudi prej ozdravijo. študija, ki so jo prvič izvedli na švedskem otoku Gotland, kjer so splošne zdravnike učili pravočasno prepoznati depresijo ter ustrezno ukrepati pri samomorilno ogroženih, je pokazala, da je s tem mogoče zmanjšati število samomorov za polovico. Gotlandsko študijo so lani začeli izvajati na območju Celja, Raven na Koroškem in Murske Sobote, v najbolj suicidalno obremenjenih regijah pri nas. Rezultati kažejo, da so zdaj splošni zdravniki bolj izobraženi in usposobljeni za prepoznavanje depresij. Hkrati ugotavljajo, da je treba izobraževati tudi širšo javnost, sorodnike in lokalno skupnost, tudi na primer duhovnike.
Neprepoznana depresija
Depresivnost se nas lahko loti tudi večkrat na dan, medtem ko o depresiji ali depresivni motnji govorimo, ko je dalj časa navzočih več simptomov, recimo motnje spanja, teka, spolnosti, negativne misli in umik iz družbe. Po podatkih raziskave Depres iz Evropske unije le vsaka tretja oseba poišče pomoč pri zdravniku in samo vsak drugi, ki poišče pomoč, je prepoznan kot depresiven. Od teh je nato le vsak tretji ustrezno zdravljen. Če je v Sloveniji 100.000 bolnikov z depresijo, jih ustrezno zdravijo le 1500.
Ingrid Mager
Izvirna novica: Ponedeljek, 11.10.2004 Dnevnik iz tiskane izdaje |
