Samomorilno vedenje ne pozna meja in lahko prizadene vsakogar. Ne glede na starost, je samomor vsako leto med 20. vodilnimi vzroki umrljivosti na svetu in zaradi samomora vsako leto umre več kot 800 000 ljudi, kar pomeni, da se vsakih 40 sekund zgodi en samomor. V Sloveniji je v letu 2017 za posledicami samomora umrlo 411 ljudi. Samomor je v veliki meri možno preprečiti in pri tem lahko sodeluje vsakdo.
Samomor
je v veliki meri možno preprečiti in pri tem lahko sodeluje vsakdo. To
odraža tudi letošnji slogan svetovnega dneva preprečevanja samomora, saj
osvetljuje najbolj pomemben del učinkovitega preprečevanja samomora –
sodelovanje. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Slovenski
center za raziskovanje samomora na Inštitutu Andreja Marušiča Univerze
na Primorskem (UP IAM), Slovensko združenje za preprečevanje samomora,
Center za psihološko svetovanje Posvet in Nacionalno združenje za
kakovost življenja OZARA Slovenija zato vabijo, da se 10. septembra in
tudi že prej pridružite kolesarski akciji »Prekolesarimo svet«.
Akcija »Prekolesarimo svet« že peto leto Pobudnik akcije Prekolesarimo svet je Mednarodna zveza za preprečevanje samomora,
ki skuša tudi letos uresničiti izziv, da bi udeleženci z vsega sveta z
združenimi močmi prekolesarili 40.075 kilometrov, kolikor znaša obseg
Zemlje. Ker je bila akcija v preteklih letih zelo uspešna tudi v
Sloveniji, se ji pridružujemo že peto leto zapored. Namen akcije je
razširjati zavedanje, da samomore lahko preprečujemo, in obenem
vzpodbujati druženje in povezovanje med ljudmi. Slednje izpostavlja tudi
letošnje geslo Skupaj za preprečevanje samomora – povezovanje
je namreč ključnega pomena za preprečevanje samomora, saj le-to zahteva
prizadevanja mnogih: družine, prijateljev, sodelavcev, skupnosti,
zdravstvenih delavcev, verskih voditeljev, politikov in vlade. S
skupnimi močmi lahko tako vsak od nas in hkrati vsi skupaj prispevamo k
zniževanju števila samomorov. V letu 2017 v Sloveniji 411 samomorov Leta
2017 je samomorilni količnik v Sloveniji (število umrlih zaradi
samomora na 100.000 prebivalcev) znašal 19,89 (31,87 za moške in 8,08 za
ženske). V absolutnih številkah to pomeni, da je za posledicami
samomora v letu 2017 umrlo 411 oseb (327 moških in 84 žensk). Razmerje
med moškimi in ženskimi samomori je znašalo 3,8 kar pomeni, da za
posledicami samomora umre približno štirikrat več moških kot žensk. Samomorilni
količnik, ki smo ga zabeležili v letu 2017, je nekoliko višji v
primerjavi z letom 2016, ko je bil samomorilni količnik najnižji v
zadnjih nekaj desetletjih in precej pod dolgoletnim povprečjem. Kljub temu lahko rečemo, da je bil samomorilni količnik v letu 2017 še vedno precej nižji kot v desetletjih poprej. |
Doc. dr. Saška Roškar z NIJZ je povedala: »Vsekakor
je upad samomorilnega količnika, ki smo ga zabeležili v preteklih
letih, vzpodbuda za nadaljevanje dela na področju preprečevanja samomora
oziroma preventivnih dejavnosti - ozaveščanje splošne javnosti,
aktivnosti destigmatizacije, delo na krepitvi veščin in kompetenc za
prepoznavanje in obravnavo samomorilno ogroženih pri različnih ciljnih
skupinah (splošna javnost, različni profili strokovnjakov …)« ter dodala: »Porast,
zabeležen v letu 2017, pa nas opozarja, da je preprečevanje samomora
naloga, ki se ji je potrebno kontinuirano posvečati, tudi, kadar
statistika gre na bolje, in naloga, pri kateri morajo sodelovati vsi
sektorji. Pomembno je dopolnjevanje preverjenih kliničnih intervencij in
javno zdravstvenih strategij. Poleg tega pa je kljub trendu upada
samomorilnega količnika Slovenija še vedno nad evropskim povprečjem (11
na 100 000 prebivalcev), kjer v zadnjih nekaj letih opažamo upadanje
umrljivosti zaradi samomora.« S tem ciljem je bil oblikovan tudi
letošnji slogan, saj osvetljuje najbolj pomemben del učinkovitega
preprečevanja samomora – sodelovanje. Tudi za to se bo slogan letošnjega
svetovnega dneva preprečevanja samomora »Skupaj za preprečevanje
samomora« nadaljeval tudi v leti 2019 in 2020. Viziji sodelovanja med
različnimi sektorji sledi tudi Resolucija nacionalnega programa o duševnem zdravju 2018–2028 (RNPDZ),
ki jo je marca letos sprejel državni zbor. Eno izmed prednostnih
področij (z ustreznimi strateškimi cilji) je tudi preprečevanje
samomora, kjer je izpostavljenih pet specifičnih ciljev:
- dvig ozaveščenosti in pismenosti na področju duševnega zdravja, s poudarkom na samomoru;
- zgodnja identifikacija ogroženih oseb;
- zagotavljanje dostopnosti do pomoči in obravnave samomorilno ogroženim osebam;
- zmanjševanje porabe alkohola in
- omejevanje dostopnosti do sredstev za samomor.
S
sprejetjem RNPDZ so preventivne aktivnosti, ki so se v zadnjih letih
zgostile na področju preprečevanja samomora, dobile strateški okvir in
podlago, kar omogoča nadaljevanje njihovega sistematičnega izvajanja
oziroma okrepitve pomanjkljivih ali slabše zastopanih aktivnosti na
določenih področjih Slovenije. Med bolj ogrožene v Sloveniji še vedno
spadajo vzhodne statistične regije, sicer pa je podobno kot drugod po
svetu tudi v Sloveniji višji količnik samomora opaziti z naraščanjem
starosti, posebej izrazito je to pri moških v višjih starostnih
skupinah. Samomorilno vedenje moških in žensk se razlikuje Hitrejši
upad samomorilnega količnika je zaznati pri ženskah kot pri moških in
prevalenca samomorov med moškimi ostaja konsistentno višja. V procesu
samomorilnega vedenja moških je veliko dejavnikov z medsebojnim vplivom
in lahko ključno prispevajo k negativnemu izidu. Mednje sodijo duševne
in fizične težave in bolezni, dejavniki vezani na socialne odnose,
socialno-ekonomski dejavniki in negativni življenjski dogodki, kot so
ločitev ali razpad zveze, smrt bližnjega, selitev, izguba službe in
pokoj. Poleg vsega tega igrajo pomembno vlogo tudi odzivi posameznikov
na nakopičene težave in na iskanje pomoči. »Moški bodo verjetno še
težje kot ženske razkrili svoje težave, predvsem pa bodo to naredili
šele takrat, ko bodo problemi že zelo nakopičeni in ko jih bo že zelo
težko reševati. Prepričanje, da je poiskati pomoč sramota, je pri moških
še vedno precej zakoreninjeno, zato si dovolijo pomoči šele, ko
presežejo to oviro. V naši študiji smo ugotovili, da na razkrivanje
vplivajo tudi starost oz. zrelost posameznika in njegove življenjske
izkušnje,« je pojasnila doc. dr. Vita Poštuvan z IAM in Nacionalna predstavnica pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora. Mladi kot posebej ranljiva skupina Že skoraj desetletje se na Slovenskem centru za raziskovanje samomora Inštituta Andrej Marušič
izvajajo preventivne aktivnosti za mlade. Eden od pomembnejših ciljev
tovrstnih dejavnosti je identifikacija mladostnikov v stiski ter
nadaljnje ukrepanje oziroma skrb za aktiviranje ustreznih virov pomoči. Doc. dr. Vita Poštuvan z IAM ob tem pove: »Zadnje
šolsko leto je bilo posebno, saj se je po naših izkušnjah samomorilno
vedenje v večji meri kot predhodno pojavljalo že v osnovnih in ne le v
srednjih šolah. Vsekakor tega ne moremo razumeti kot trend, vendar ni
odveč, da temu namenimo več pozornosti. Poleg tega smo bili v zadnjem
letu na dvajsetih intervencijah, kjer smo na šolah, dijaških domovih ali
neposredno s starši pomagali v primerih samomora mladostnika. To so
vedno zelo težke situacije, ki močno zaznamujejo celotno institucijo oz.
skupnost.« V centru še pojasnjujejo, da so stiske otrok velikokrat
tudi spregledane, saj so znaki lahko zelo prikriti ali pa npr. sprememb
v otrokovem vedenju ne pripišemo njegovi stiski, temveč odraščanju. Uspešno pilotno uvajanje skupin za žalujoče s pomočjo tehnik čuječnosti Ena
bolj kompleksnih aktivnosti, ki so jo pričeli uvajati na IAM v letošnji
pomladi, je bilo uvajanje tehnik čuječnosti na področje žalovanja.
Izvedli so prvo pilotsko študijo, kjer so v dvomesečni tečaj vključili
skupino ljudi, ki so svojo bližnjo osebo izgubili zaradi nenadne smrti.
Ugotavljajo, da je program nudil ustrezno podporo žalujočim, predvsem
zaradi odprtega, neobsojajočega odnosa do njihovega procesa žalovanja,
kar jim je omogočilo, da so lahko počasi sprejeli smrt in nadaljnje
korake soočanja z izgubo. V naslednjih mesecih bodo tovrstne podporne
skupine izvajali po različnih krajih po Sloveniji. |
Žalujoči
po samomoru bližnjega so posebej ogrožena a žal velikokrat spregledana
skupina. Nacionalno združenje za kakovost življenja OZARA, skupaj s
partnerji načrtuje izid knjižice »ZAKAJ tako boli: Po samomoru bližnje
osebe«. Mag. Bogdan Dobnik iz Ozare je ob tem povedal: »Knjižica
je namenjena v pomoč in oporo predvsem družinskim članom, pri lajšanju
stiske in iskanju temeljnih odgovorov v bolečem času po izgubi. Vsebina
knjižice izhaja predvsem iz izkušenj, doživljanj, razmišljanj ljudi, ki
so tudi sami doživeli travmatično izkušnjo samomora bližnjega ter iz
kliničnih psihoterapevtskih izkušenj spremljanja in pomoči pri okrevanju
po samomoru bližnjega.«
Preventiva v duševnem zdravju preprečuje globlje duševne stiske Center za psihološko svetovanje Posvet
že 12 let deluje v okviru društva v javnem interesu na področju
varovanja zdravja in humanitarne organizacije Slovensko združenje za
preprečevanje samomora. V trinajstih svetovalnicah 51 visoko strokovno
usposobljenih strokovnjakov – večinoma psihologov in psihoterapevtov -
pod strokovnim vodstvom prof. dr. Onje Tekavčič Grad in Anamarije
Zavasnik izvaja redno supervizirano nedirektivno psihološko svetovanje.
Osnovni cilj programa je pomoč odraslim posameznikom, parom in družinam
pri razreševanju duševnih stisk. Polovica njihovih uporabnikov poišče
pomoč zaradi težav v družini, petina zaradi depresivnosti in
anksioznosti, desetina zaradi slabe samopodobe, sledijo pa težave v
službi ali pri študiju, smrt bližnjega, težave zaradi telesnih bolezni,
brezposelnosti ipd. Mojca Vatovec, poslovna vodja Posveta je povedala: »Polovici
uporabnikov smo prva oblika pomoči. S strokovno, hitro in lahko
dostopno pomočjo jim nudimo razbremenitev, napotitev, omogočamo učenje
strategij za razreševanje težav, izboljšanje komunikacije, premagovanje
stresa, izgub ter stisk ob pomembnih življenjskih odločitvah« ter dodala: »S
tem omogočamo preventivo v duševnem zdravju, saj bi take duševne stiske
ob poglobitvi lahko povzročile zdrs v duševno bolezen ali samomorilno
vedenje.«
Priloge: Izvirna novica: www.nijz.si , 4. september 2018
Prispevek je last medija: www.nijz.si |