NAROČITE NOVE KNJIGE !

 NAROČITE KNJIGE !

Napovednik dogodkov

Poglej koledar dogodkov

Prva stran arrow Članki in novice arrow Zdravila na recept, pogovori samoplačniški
Zdravila na recept, pogovori samoplačniški Natisni E-pošta
Vpisal: Lost   
05. 07. 2018
 O tem, kakšne so težave mladostnikov in kako jim pomagati, smo se pogovarjali s psihoterapevtkama Tjašo M. Kos in Mojco Studen.

Podatki o vse večjem številu mladih, ki dobivajo diagnoze duševne bolezni in recepte za psihiatrična zdravila, zbujajo skrb in odpirajo številna vprašanja. Raziskave kažejo, da so čakalne dobe v zdravstvenih ustanovah predolge, obravnave redke in prekratke, zdravila velikokrat predpisana prehitro in rutinsko. O tem, kakšne so danes težave mladostnikov in kako jim pomagati, smo se pogovarjali s psihoterapevtkama Tjašo M. Kos in Mojco Studen.

Izsledki raziskave, ki so jo pred kratkim predstavili na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, so pokazali, da so mladi v stiskah pogosto deležni neprimerne obravnave. Med težavami, zaradi katerih so poiskali pomoč, so bile depresije, anksioznost, motnje hranjenja, samopoškodovanje in samomorilne misli oziroma poskusi in stanja po raznih vrstah nasilja (spolnega, v družini, medvrstniškega), večinoma pa so naleteli na zelo dolge čakalne dobe, obravnave so bile zelo redke in tudi kratkotrajne, marsikdaj geografsko oddaljene.

Zaradi strahu pred stigmatizacijo in označenostjo med vrstniki so se največkrat izogibali svetovalnim službam v šoli in se raje obrnili na osebne zdravnike, po pomoč so prišli šele takrat, ko so bile razmere res alarmantne. Raziskavo so sicer izvedli med 131 ljudmi, starejšimi od 20 let, ki so spregovorili o svoji mladostniški izkušnji spopadanja s stiskami. Številni med njimi s pomočjo niso bili zadovoljni, kar so povezovali predvsem z odnosom strokovnjakov do njih. Cenili so namreč, če so bili zainteresirani, spoštljivi, prijazni, odprti in jih niso patologizirali. Velik delež je dobil predpisana zdravila, nekaterim so jih, po lastnem mnenju, predpisali prehitro in rutinsko, brez poznavanja njihovih okoliščin.

O tem, da se v Sloveniji, podobno kot drugje po Evropi, mladim predpisuje vse več psihoaktivnih zdravil, priča že statistika. V sedemletnem obdobju, od leta 2008 do 2015, je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) število otrok in mladostnikov, starih od 15 do 19 let, s končno diagnozo duševne in vedenjske motnje naraslo za 71 odstotkov. V tem času se je število receptov za psihiatrična zdravila povečalo za skoraj polovico. Mladi so v raziskavi, ki jo je vodil dr. Bojan Dekleva, govorili tudi o osamljenosti, prepuščenosti samim sebi. Med mogoče rešitve so raziskovalci uvrstili »razvijanje socialnih mrež, prostorov in dejavnosti, ki bodo mladim omogočali doživljati občutek pripadnosti in sprejetosti. To je protiutež atomizaciji in individualizaciji, ki povzročata duševne stike in otežujeta iskanje pomoči.« In pa, seveda, podporo njihovih bližnjih.

 

PREBERI CELOTEN ČLANEK NA DELO.SI

 
< Nazaj   Naprej >
© 2005 - 2019 Nebojse.SI - e-glasilol Društva DAM
Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami