Marsikateri mladostnik se nemočen zateče h kajenju in uživanju drog ali pa uteho išče v hrani. Zato se tudi teže usede h knjigam in domačim nalogam, ima težave s koncentracijo, kar se pozna na ocenah. Slabe ocene, nedokončani razredi in letniki pa stisko še poglabljajo in mladi se znajdejo v začaranem krogu.

Vse te težave pri mladostnikih pogosto lahko vodijo do vedenjskih in duševnih motenj. Anksioznost in depresija skupaj z manično epizodo, bipolarno afektivno motnjo niso le bolezni odraslih, ampak, kot opozarjajo strokovnjaki, vse pogosteje tudi otrok. V že tako turbulentnem obdobju njihovega razvoja lahko postanejo pomemben dejavnik tveganja za samomorilno vedenje.

Vrata šolskega dispanzerja so praviloma prva, na katera otroci in mladostniki potrkajo po pomoč. Tako rekoč ne mine dan, da zdravniki ne bi sprejeli nekoga, ki bi potožil nad stisko, potrjuje zdravnica Zdravstvenega doma Bežigrad Tanja Javh.

Ko se z njimi pogovarja v svoji ordinaciji, pogosto sliši, da ne zmorejo pritiska v šoli in doma, bojijo se, da se bodo slabo odrezali pri športnih dejavnostih, skrbi jih tudi, da jim ne uspeva slediti nenapisanemu pravilu: v vsem moraš biti preprosto najboljši.

PREBERI CELOTEN ČLANEK NA DELO.SI