Resolucija programa duševnega zdravja 2018–2028, ki jo je v
torek sprejel državni zbor, obljublja precejšnje spremembe na področju
skrbi za duševno zdravje. Glavne poudarke strateškega dokumenta smo
zbrali v članku.
Resolucija programa duševnega zdravja 2018–2028, ki jo je v
torek sprejel državni zbor, obljublja precejšnje spremembe na področju
skrbi za duševno zdravje. Glavne poudarke strateškega dokumenta smo
zbrali v članku. Slovenija je le dočakala pomemben
strateški dokument na področju duševnega zdravja, ki omenjeno področje
ureja vse do leta 2028. Da je ta še kako potreben, je že leta poudarjala
strokovna javnost, saj je bila organizirana skrb za duševno zdravje več
desetletij zanemarjena. Zaradi duševnih težav na bolniški dopust Duševne
motnje ne vplivajo zgolj na kakovost življenja ljudi z duševnimi
motnjami in njihovih svojcev, ampak pomenijo tudi veliko izgubo za
gospodarski, socialni in izobraževalni sistem. Po podatkih iz leta 2011
se je v državah Evropske unije, na Islandiji, Norveškem in v Švici kar
38,2 odstotka prebivalcev, torej 164,8 milijona ljudi, spopadalo z
duševnimi motnjami. V Sloveniji se največ odraslih srečuje s stresnimi,
anksioznimi in depresivnimi motnjami, starejši pogosto trpijo za
demenco, v ospredju pa pri nas že leta vztrajata dve javnozdravstveni
težavi − škodljiva raba alkohola in samomor. Stroški, povezani z duševnimi boleznimi v Evropi, znašajo 461
milijard evrov na leto. Po podatkih OECD-ja je slabo duševno zdravje
vzrok za izgubo od treh do štirih odstotkov bruto domačega proizvoda
(BDP), največ na račun odsotnosti z dela in zgodnjega upokojevanja. Po
podatkih ZZZS-ja so duševne in vedenjske motnje tudi v Sloveniji eden
najpogostejših vzrokov za bolniški dopust v zadnjih letih, po trajanju
pa so takšne bolniške odsotnosti med daljšimi. Leta 2015 smo imeli
zaradi duševnih in vedenjskih motenj 18.215 primerov odsotnosti z
delovnega mesta, od tega največ v starostni skupini od 45 do 64 let. Več pozornosti bodo namenili primarni ravni Resolucija
naslavlja šest prioritetnih področij, in sicer organizacijo
skupnostnega pristopa do duševnega zdravja, promocijo in preventivo,
dostop do služb in storitev za ljudi s težavami v duševnem zdravju,
ukrepe na področju uživanja alkohola in samomorov ter izobraževanje
splošne javnosti. Sloveniji na primarni ravni obravnave duševnih
bolezni primanjkuje služb, zato program predvideva oblikovanje mreže
centrov za duševno zdravje. 25 centrov bo namenjeno obravnavi otrok,
mladostnikov in njihovih družin, 25 pa jih bo namenjenih duševnemu
zdravju odraslih. S tem bi izboljšali dostopnost do specialistov na
primarni ravni, saj bodo centri umeščeni v zdravstvene domove, v centrih
pa bodo delovale multidisciplinarne ekipe, ki jih bodo med drugim
sestavljali psihiatri in klinični psihologi. Radi bi odpravili razlike med regijami Dostopnost
do služb na področju duševnega zdravja je trenutno neenakomerno
porazdeljena po regijah, najbolj prikrajšane so zasavska, pomurska,
spodnjeposavska, notranjsko-kraška in jugovzhodna regija, medtem ko
imajo regije zahodne Slovenije dokaj dober dostop do služb na področju
duševnega zdravja. Z resolucijo programa predvidevajo, da bodo odpravili
razlike v dostopnosti do storitev na področju duševnega zdravja, saj se
bodo službe začele prilagajati regionalnim potrebam. Prednost pri
vzpostavljanju služb na področju duševnega zdravja bodo imele do zdaj
prikrajšane regije. Nekatere regije namreč nimajo niti enega
pedopsihiatra. Poleg omenjenih centrov za otroke, mladostnike in
odrasle, ki bodo začeli delovati leta 2020, bodo vzpostavili tudi
interdisciplinarne delovne skupine za obravnavo duševnih motenj, ki bodo
usposobljene tudi za mobilne krizne intervencije. Ena delovna skupina
bi pokrivala okoli 80.000 ljudi, trenutno so že vzpostavljene štiri
delovne skupine. Centri za duševno zdravje se bodo povezovali z
lokalno skupnostjo, predvsem s službami za socialno varstvo in
specialističnimi bolnišničnimi službami. Kadar bodo obravnavali otroke
in mladostnike, bodo v obravnavo vključili tudi šole. Resolucija
napoveduje okrepitve mreže rehabilitacijskih služb na področju duševnega
zdravja, pri tem se bodo oprli predvsem na nevladne organizacije. Premalo pedopsihiatrov in kliničnih psihologov Resolucija
se bo spopadla tudi s pomanjkanjem usposobljenega kadra, saj v
Sloveniji še vedno primanjkuje predvsem pedopsihiatrov in kliničnih
psihologov. Trenutno se za pedopsihiatrijo specializira 25 zdravnikov,
vseh 25 pa jih bodo z razvojem novih služb na področju duševnega zdravja
otrok poskušali zaposliti in tako zadržati v Sloveniji. Obeta se
tudi sistemska ureditev specializacije iz klinične psihologije, namen
resolucije je, da bi do leta 2028 imeli od 16 do 17 kliničnih psihologov
na 100.000 prebivalcev. S tem bi se vsaj približali standardu razvitih
evropskih držav. Konec kaosa na področju psihoterapije Z
upoštevanjem resolucije naj bi se izboljšal tudi dostop do psiholoških
in psihoterapevtskih storitev, ki se bodo financirale iz javnih
sredstev. Trenutno na področju psihoterapije vlada precejšen kaos, saj
se s psihoterapijo trenutno lahko ukvarja kdor koli, ker nadzora nad
dejavnostjo ni. Tudi v to bo zagrizla resolucija, saj se na to področje
končno uvajajo standardi in normativi, definiral se bo tudi ustrezen
kader. Določba resolucije zahteva, da je treba področje psihoterapije urediti v dveh letih. Načrtovane spremembe na področju demence, samomorov in destigmatizacije duševnih bolezni Novosti
se obetajo na področju obravnave ljudi z demenco. Načrtovana je
vzpostavitev treh spominskih centrov, v katerih bodo delovali
strokovnjaki, ki ne bodo pomagali zgolj bolnikom, ampak bodo podporo pri
obravnavi ljudi z demenco nudili tudi splošnim zdravnikom. Načrtujejo
še programe za destigmatizacijo duševnih motenj in preventivne ukrepe
na področju samomora. V Sloveniji zaradi samomora vsako leto umre od 400
do 450 ljudi, in sicer štirikrat več moških kot žensk, izrazite so tudi
razlike po regijah, največ samomorov je še vedno v vzhodnih regijah. Več
preventivnih dejavnosti bo steklo tudi na področju duševnega zdravja na
delovnem mestu. Kot kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno
zdravje, četrtina zaposlenih stres na delovnem mestu doživlja pogosto
ali vsakodnevno. Negativne posledice pa predvsem pri izpadu dohodka
čutijo delodajalci. Raziskave kažejo, da vsak evro, ki ga organizacija
vloži v promocijo zdravja na delovnem mestu, delodajalcu prinese od 2,5
do 4,8 evra in je na splošno ena izmed donosnejših naložb za
delodajalce. Kdo bo bedel nad izvajanjem resolucije? Nad
izvajanjem in resolucije bo bedel interdisciplinarni in medresorsko
sestavljen programski svet, v katerega bodo vključeni predstavniki
uporabnikov, svojcev in nevladnih organizacij. Resolucija načrtuje tudi
politične strukture za podporo uresničevanju programa, oblikovali se
bodo vladni svet za duševno zdravje, regijski sveti za duševno zdravje
in lokalne skupine za duševno zdravje. Snovalci resolucije upajo, da
se bo vlaganje v preventivo in primarno zdravstveno raven obrestovalo,
učinki naj bi se pokazali predvsem v boljšem duševnem zdravju ljudi,
računajo predvsem na manj napotitev v bolnišnico. Eden izmed ciljev je
namreč skrajševanje hospitalizacije, ta trenutno znaša med 40 in 60 dni,
v psihiatričnih bolnišnicah pa se letno zdravi 8.000 ljudi.
|