|
Ni fizičnega zdravja brez duševnega |
|
|
|
Vpisal: Lost
|
|
04. 03. 2018 |
|
 Psihiater Peter Pregel: Tudi nevladniki bi ljudi s težavami v duševnem zdravju morali razumeti kot sebi enakovredne.
Dopolnilo obravnavi duševnih motenj v institucijah in skupnosti pri
nas izvajajo nevladne organizacije. Eno večjih je Šent – združenje za
duševne motnje z več kot 30 enotami po Sloveniji in več kot dvajsetletno
tradicijo. Poročali smo, da so se uporabniki dnevnih centrov koprske
enote februarja pritožili zaradi zanemarjanja zaposlenih.
Izvedli so notranji strokovni nadzor, primer pa kaže tudi na
sistemske težave socialnega varstva in obravnave duševnega zdravja. To
je zaradi vse več obolelih za nekaterimi vrstami motenj pred več izzivi,
pravi predstojnik oddelka za psihiatrijo na Medicinski fakulteti
Univerze v Ljubljani in dolgoletni psihiater dr. Peter Pregelj.
Uporabniki združenja za duševno zdravje Šent v Kopru so se glede
na pričevanje številnih v dnevnem centu in drugih programih več kot
deset let počutili zanemarjene. Kako primerno je, da je kadrovskim in
prostorskim zmožnostim nevladnih organizacij prepuščeno, kako in kaj
bodo delali z uporabniki z duševnimi motnjami?
To je odvisno od države. Odkloni so seveda mogoči povsod. Konkretnega
primera ne poznam, vendar je vedno smiselno določiti, kako je treba v
takih primerih ravnati. Najbolje je, če zaposleni nenehno spremljajo
zadovoljstvo uporabnikov, ker težave tako lahko rešujemo sproti, tveganj
za težave pa je manj. Zagotoviti nadzor in vključiti v sistem
uporabnike je naloga tistega, ki zagotavlja financiranje
PREBERI CELOTEN ČLANEK NA DELO.SI |
