Letošnji svetovni dan duševnega zdravja, ki ga obeležujemo 10. oktobra , poteka pod geslom »Duševno zdravje na delovnem mestu« in je posvečen ohranjanju in krepitvi duševnega zdravja na delovnem mestu. Skrb za dobro duševno zdravje in počutje zaposlenih je odgovornost tako družbe kot delodajalcev, pomembna pa je tudi skrb in odgovornost posameznika.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) se zavedamo pomena skrbi za duševno zdravje tudi na delovnem mestu, zato smo ob letošnji obeležitvi pripravili dve brošuri - o strategijah za krepitev duševnega zdravja na delovnem mestu in prvi psihološki pomoči sodelavcu, ki ima težave v duševnem zdravju. Skrb za duševno zdravje tudi na delovnem mestu
Delo je poleg osebnostnih dejavnikov in socialnega okolja eno izmed
pomembnih področij vsakega posameznika, saj se skozi delo razvijamo in
uresničujemo svoje potenciale, poleg tega pa na delovnem mestu preživimo
velik del svojega življenja. Delovno mesto je lahko pomemben varovalni
dejavnik dobrega duševnega zdravja, in sicer če zaposleni doživljajo
pozitiven občutek koristnosti in potrditve pri delu, če imajo podporo
sodelavcev, če se lahko pri delu kreativni itd. Delovno mesto pa ima
lahko tudi negativen vpliv na počutje posameznika. Predvsem, če delavec
nima nadzora nad delovno obremenitvijo in ni vključen v sprejemanje
odločitev, če gre za slabe delovne pogoje (hrup, svetloba, temperatura,
slab zrak ipd.), negotovo zaposlitev, nasprotujoče si zahteve in
konfliktnost vlog na delovnem mestu, slabe odnose med zaposlenimi,
pomanjkanje podpore sodelavcev in nadrejenih.. Vsak peti zaposleni z duševnimi težavami Približno
eden od petih ljudi na delovnem mestu občuti duševne težave. Ocene
kažejo, da je več kot štiri petine posameznikov z resnimi duševnimi
motnjami nezaposlenih in da jih približno dve tretjini želi delati. Doc. dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ je ob tem povedala: »Podatki
iz zadnje raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog (2016) kažejo, da
se približno pet odstotkov odraslih med 25. in 64. letom starosti vsak
dan počuti pod stresom, dobra petina (21 odstotkov) pa jih stres čuti
pogosto. Kot najpogostejši razlog za stres vprašani navajajo obremenitve
na delovnem mestu, probleme v družini, slabe materialne pogoje, slabe
odnose med sodelavci, hrupno okolje in osamljenost.« Dobra četrtina
odraslih prebivalcev (26 odstotkov) pogosto doživlja stres in ima
težave z njegovim obvladovanjem. V zadnjem mesecu je imela slaba
četrtina (23 odstotkov) vprašanih težave z depresivnim počutjem, v
zadnjem letu pa je 7 % vprašanim zdravnik postavil diagnozo depresije. V
zadnjem tednu je pet odstotkov vprašanih uživalo antidepresive. V 2016 višji delež zaposlenih, ki doživljajo stres zaradi obremenitev na delovnem mestu in slabih odnosov s sodelavci V
primerjavi z letom 2012 je bilo leta 2016 doživljanje vsakodnevnega in
pogostega stresa približno enako. Se je pa leta 2016 precej povišal
delež tistih, ki stres doživljajo zaradi obremenitev na delovnem mestu
in slabih odnosov s sodelavci. Podatki iz zbirk podatkov kažejo, da je
bilo v letu 2016 skupaj 146.563 obravnav na primarni ali sekundarni
ravni zdravstvenega sistema, kar je malo več (184 obiskov) kot leta
2015. V letu 2016 se je povečalo število obravnav na sekundarni ravni in
zmanjšalo število obravnav na primarni ravni v primerjavi z letom 2015.
V letu 2016 je bilo na primarni ravni zdravstvenega sistema 81.121
obiskov zaradi duševnih težav, na sekundarni ravni pa 65.442. Ženske
pogosteje obiskujejo zdravstveni sistem zaradi duševnih težav kot moški
(ženke 86.676 obravnav, moški 59.888), medtem kot je hospitalizacij več
pri moških kot pri ženskah (pri moških 6.272, pri ženskah 5.492). V letu
2016 se je malo povečalo tudi število hospitalizacij zaradi duševnih
težav v primerjavi z letom 2015, in sicer iz 11.431 v letu 2015 na
11.764 v letu 2016. Najpogostejši razlogi za obiske zdravstvenega
sistema so stresne motnje, anksiozne motnje in depresija, kar so tudi
najpogostejše duševne motnje v razvitem svetu. Število primerov, ki
imajo zaključen bolniški stalež z dela zaradi duševnih bolezni je bilo
leta 2016 18.357 (skoraj še enkrat več pri ženskah kot pri moških), kar
je 142 primerov več kot leta 2015; izgubljenih je bilo 782.779
koledarskih dni na zaposlenega v letu 2016, kar je 35.378 več kot leta
2016. |
»Odgovornost družbe in
delodajalcev je, da zagotavljajo takšne pogoje dela, ki bodo pomagali
zaposlenim krepiti njihovo duševno zdravje in jim omogočiti
izobraževanja o tem, kako varovati in ohranjati duševno zdravje in
preprečevati duševne težave in bolezni«, je povedala doc. dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ in dodala: »Poleg
tega je treba spodbuditi tiste, ki že imajo težave v duševnem zdravju,
da čim prej poiščejo pomoč in jim po okrevanju pomagati pri postopnem
vključevanju nazaj v delovni proces.«
Prepoznati težave v duševnem zdravju ni vedno lahko, saj jih lahko
oseba, ki ima težave, zanika ali dlje časa prikriva, včasih celo tako
dobro, da jih ne prepoznajo niti bližnji. Mag. Maja Bajt z NIJZ je svetovala: »Če
opazimo pri sodelavcu znake in simptome težav v duševnem zdravju – npr.
da je pri delu postal utrujen, da nalog ne dokonča, da je pozabljiv, da
dela napake, da je neodločen, razdražljiv, da nima dovolj interesa za
delo in druženje s sodelavci oziroma ga je izgubil ipd., potem lahko
pristopimo k njemu in izrazimo skrb za njegovo počutje.« V pomoč pri tem, kako to storiti, je lahko brošura Kako pomagati sodelavcu s težavami v duševnem zdravju, ki je dosegljiva na naslednji povezavi. Odgovornost
posameznika je, da skrbi za svoje zdravje in duševno zdravje, tudi na
delovnem mestu. Več o tem, kaj vpliva na duševno zdravje na delovnem
mestu in katere so strategije in tehnike za pomoč zaposlenim pa najdete v
brošuri Skrb za duševno zdravje tudi na delovnem mestu, ki je dosegljiva na naslednji povezavi.
Tonske izjave: Izvirna novica: www.nijz.si , 9. oktober 2017 Prispevek je last medija: www.nijz.si |