Obrazi prihodnosti : Duševno zdravje mladih ni nič manj pomembno od fizičnega Natisni E-pošta
Vpisal: Lost   
25. 04. 2017
 Anketa, opravljena med 133 gimnazijci, je pokazala, da so se mnogi med njimi srečali z eno od oblik duševne stiske in da se zavedajo, da je to vse pogostejši problem..

Duševne stiske so resen problem današnje družbe. Glede na to, da so to težave, ki prizadenejo vedno več mladih, je pomembno, da se mladi zavedajo, da v svojih stiskah niso sami in da imajo nekoga, ki mu lahko zaupajo. Družbo je treba ozavestiti in ji predstaviti problem ter pojme, povezane z njim. Osebam z duševnimi stiskami je treba pomagati, ne pa jih obsojati in stigmatizirati. Z izrazom duševna oz. psihična motnja opisujemo bolezni, za katere so značilne različne kombinacije bolezensko spremenjenega mišljenja, čustvovanja, zaznavanja in vedenja. Zaradi teh simptomov človek v družbi slabše deluje in manj učinkovito rešuje vsakodnevne težave. Pogosto pozabimo, da je naše duševno zdravje prav tako pomembno kot fizično. Ko se začne rušiti eno, se poruši še drugo.

 Ker smo želeli izvedeti, kaj o tem menijo mladi, smo med učenci naše šole izvedli anketo. V raziskavi je sodelovalo 133 dijakov od 1. do 3. letnika. 97 odstotkov dijakov je na vprašanje, ali se zadnja leta vedno več mladih spoprijema z duševnimi stiskami, odgovorilo z da. Kar 44 odstotkov dijakov (58 anketirancev) pa trenutno tudi doživlja takšno ali drugačno obliko duševne stiske. (graf 2)

Ko smo te dijake prosili, naj ocenijo intenziteto svojih težav, jih je večina na lestvici od 1 do 5 ocenila, da so njihove stiske zmerne, saj so obkrožili 3.

Pri vprašanju, katero izmed naštetih stisk trenutno doživljajo (graf 1), so največkrat omenili motnjo spanja (64 odstotkov), motnje prehranjevanja (52 odstotkov) in depresijo (45 odstotkov). Manjkrat se pojavljajo še anksioznost (32 odstotkov) in panični napadi (31 odstotkov). Pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov in skoraj vsi dijaki so napisali, da doživljajo več motenj hkrati. Zanimiv je podatek, da so pri 15- in 16-letnikih v ospredju predvsem depresija in motnje spanja, pri 17- in 18-letnikih pa anksioznost in panični napadi. Poudarili bi, da moramo omenjene pojme pravilno uporabljati in zadevo poznati, sicer lahko nekaterim resnim boleznim odvzamemo težo in njihovo resnost nekako razvrednotimo. Na to je opozorila tudi ena izmed anketirank. Rekla je tako: »Mislim, da se moramo zavedati, da so glamurozne duševne motnje resen problem in da s tem, ko te pojme laično uporabljamo oz. izkoriščamo, zelo vplivamo na nepoučenost ljudi o problemu ter dejansko zmanjšujemo njihovo pomembnost.«

Večina dijakov, ki je v vprašalniku napisala, da ima psihične motnje, ni bilo uradno diagnosticiranih, zato ne trdimo, da te motnje nujno imajo, vendar pa so dijaki po lastni presoji sami ocenili, s katero obliko duševnih stisk se spopadajo, zato jih bomo tako tudi interpretirali.

Pri 67 odstotkih anketiranih so se motnje pojavile v srednji šoli, pri 26 odstotkih pa že v osnovni. Večina dijakov meni, da sta pomembna dejavnika za duševne stiske okolje, v katerem živijo, in šola. Kot razlog navajajo pritisk staršev, profesorjev, lastna visoka pričakovanja ter ambicije ipd. Mnogo jih meni, da k temu pripomore predvsem pomanjkanje osebnega stika med profesorji in dijaki. Zaradi kapitalistične in vedno bolj individualistično in tekmovalno usmerjene družbe se mladi pogosteje zapirajo vase, v svoj svet; težav in problemov ne razlagajo drugim, temveč jih držijo zase. Duševne stiske imajo pogosto negativen prizvok in so tabuizirane, zato se o njih laže pogovorijo z osebami, ki so jim blizu in jim zaupajo. Zato ni presenetljivo, da 64 odstotkov anketiranih o svojih problemih pove bližnjim prijateljem, 48 odstotkov pa tudi staršem. Skrb vzbujajoče pa je, da se samo 0,5 odstotka anketiranih o svojih problemih pogovori z za to usposobljeno osebo, torej s strokovnim delavcem. 35 odstotkov anketiranih je priznalo, da svojih težav, stisk ne rešujejo in jih zanemarjajo, kar ne vodi k odpravi problemov.

Enotno mnenje anketiranih je, da bi moral svet preiti od individualnosti k socialnosti ter tako ustvariti sprejemljivejše in manj stresno okolje za vse.


Ko hormoni podivjajo

Zmedeni, trmasti najstniki, ki mnogokrat burno reagirajo, vstopajo v svet odraslosti. Največkrat nerazumljeni zaradi nepredvidljivega, odklonilnega in uporniškega vedenja se znajdejo v zahtevnih situacijah odločanja. Velikokrat pozabimo, da je vedenje posledica tudi navala hormonov, ki vplivajo na naše telo in možgane. Med dozorevanjem se zgodijo številne strukturne in funkcionalne spremembe v možganih.

Najprej dozorijo življenjsko pomembni predeli za dihanje, bitje srca, prebavo, nato še centri za čutenje in gibanje. V najstništvu pa se kot zadnje razvije prefrontalna skorja, ki skrbi za samonadzor, čustva in načrtovanje. Smiselno se je vprašati, kako je mogoče, da se morajo mladi prav v tem obdobju odločiti o izbiri srednje šole, univerze in tudi o poklicu, ki ga bodo opravljali. Pričakujemo analitično obdelavo podatkov, videnje širše slike in strateško osredotočenje na oddaljeno prihodnost. Zahtevana je funkcija možganov, ki se šele razvija. Najstniki si informacije interpretirajo drugače in včasih ne prepoznavajo čustev enako. Tako lahko zaskrbljen obraz staršev zmotno dojamejo kot jeznega. Pomanjkanje nadzora povzroča čustveno nestabilnost, kar se lahko izrazi kot bolezensko stanje v obliki depresije, shizofrenije, paničnih napadov, anksioznosti in drugih. Puberteta je nevaren čas, ko pridobimo hitro, kakovostno in časovno usklajeno posredovanje informacij do možganskih centrov. Seveda pa biološka osnova potrebuje zgled, zaupanje in spodbudno okolje. Razvijajoči se možgani tako postanejo ogledalo družbe. Jakob Nečemer

Barbara Štorman, Jon Krajic Tomin, Gimnazija Brežice

Izvirna novica:dnevnik.si, 12. april 2017

Prispevek je last avtorja in medija dnevnik.si
 
< Nazaj   Naprej >
© 2005 - 2024 Nebojse.SI - e-glasilol Društva DAM
Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami