NAROČITE NOVE KNJIGE !
|
|
|
|
Prva stran  Članki in novice Depresije ne moremo kar zradirati, lahko pa se naučimo z njo bolj kakovostno živeti
|
|
Depresije ne moremo kar zradirati, lahko pa se naučimo z njo bolj kakovostno živeti |
|
|
|
Vpisal: Lost
|
|
17. 04. 2017 |
 Strokovnjaki za duševno zdravje želijo, da bi čim več ljudi prepoznalo znake depresije, da bi o tem spregovorili ter poiskali pomoč, ko motnja postane tako resna, da ovira njihovo delovanje.
Depresija povzroča veliko trpljenja obolelemu in njegovim bližnjim in pomembno zmanjšuje delazmožnost. Tudi v Sloveniji sta depresija in tesnobnost med najpogostejšimi težavami v duševnem zdravju. To diagnozo ima 14 odstotkov pacientov, ki so obiskali osebnega zdravnika.
Pri ženskah se depresija pojavlja dvakrat pogosteje kot pri moških, a se morda za tem skriva dejstvo, da ženske pomoč poiščejo pogosteje kot moški, je razložila Nuša Konec Juričič, specialistka za javno zdravje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Motnja narašča tudi s starostjo in je največji delež teh obolenj pri ljudeh med 55. in 64. letom starosti. V zadnjih desetih letih so pri nas sicer opazili upad pogostosti diagnoze depresivna epizoda, a se je po drugi strani povečalo število sorodnih diagnoz, kot sta reakcija na hud stres in prilagoditvena motnja.
Psihoedukativne delavnice
V zadnjih letih se je razširil nabor oblik pomoči, ki so na voljo ljudem s tovrstnimi težavami. Tako so med drugim od leta 2014 v zdravstveno-vzgojnih centrih, ki delujejo pri zdravstvenih domovih, ljudem, ki imajo večje tveganje, da razvijejo depresijo, tesnobnost, bipolarno motnjo in se težje spoprijemajo s stresom, na voljo psihoedukativne delavnice, ki jih vodijo diplomirane medicinske sestre in psihologi. Cilj delavnic je, da se ljudje seznanijo z boleznijo, izmenjavajo izkušnje ter se naučijo miselnih vaj in tehnik sproščanja, kar vse olajša življenje z depresijo in spopadanje z različnimi življenjskimi situacijami. V dveh letih so izvedli 422 delavnic, ki se jih je udeležilo 3200 ljudi, njihovi odzivi pa so zelo ugodni, je razložila Konec-Juričičeva.
Koncept psihoedukativnih delavnic je zasnovala psihiatrinja prof. dr Mojca Zvezdana Dernovšek. »Med svojim delom v ambulanti na Polikliniki UKC Ljubljana sem ugotovila, da bi si ljudje veliko težav lahko prihranili, če bi vedeli, kako skrbeti za svoje duševno zdravje,« je povedala. Način obravnave depresivne motnje se je spremenil, saj nanjo ne gledajo več kot na bolezen, ki jo lahko pozdravijo s prgiščem tablet, ampak zahteva celostno obravnavo: ko človek doživi depresivno epizodo ali se te epizode ponavljajo, ga poskušajo opolnomočiti, da bo znal s to izkušnjo živeti in da se bo naučil bolje skrbeti zase. Vsega tega pa ne bo dobil pri zdravniku, ampak bo moral veliko narediti sam in najti stvari, ki mu pomagajo, da bo lahko živel zadovoljno, je povedala psihiatrinja.Kako izbrati med psihoterapevti
Podobno razmišlja psihoterapevtka Aleksandra Meško. V praksi redko srečajo človeka, ki bi razvil samo depresijo, po navadi gre za prepletanje depresije in tesnobnosti, kar ljudi zelo ovira pri delu in življenju. Pomagati jim poskušajo celostno, saj pri nastanku in razvoju teh težav sovpadajo različni dejavniki. Tako poskušajo z antidepresivom pokriti biološko plat teh duševnih motenj. Zgolj zdravilo vedno ne pomaga, še posebno če se depresija ponavlja; tak posameznik potrebuje tudi psihoterapevtsko obravnavo.
Veliko ljudi je v stiski, saj so čakalne vrste v javnem zdravstvu dolge, samoplačniških možnosti pa je veliko, a ne vedo, katere vrste terapijo in katerega terapevta izbrati. Meškova svetuje, da izberejo terapevta, ki je usmerjen v obravnavo sedanjega načina življenja in trenutne odnose z ljudmi, saj je to najpogosteje vir stisk. Nekateri psihoterapevtski pristopi se vračajo v preteklost, a se pri depresiji, izgorelosti in tesnobnosti bolj priporočajo terapevti, ki so usmerjeni v sedanjost in se s klientom dogovorijo, kaj je zanj pomembno, in ki opredelijo cilje v terapiji. Pomembno je, da terapevt usmeri pozornost na področja, kjer je klient uspešen, saj so to viri, ki jih človek lahko uporabi.
Poiskati je treba tudi dejavnike, ki vzdržujejo motnjo. Tudi tukaj gre za preplet bioloških in družbenih dejavnikov, pri čemer številni ljudje k temu pripomorejo tudi sami, ko veliko energije porabljajo za preganjanje slabega počutja. Ljudi z depresijo je treba naučiti, kako živeti z neprijetnimi čustvi, kako naj izboljšajo medosebne odnose ter da vsakega slabega počutja ne pripišejo depresiji. »Ni cilj, da zradiramo depresijo, saj so to že sami poskušali, cilj je kakovostno življenje,« je pojasnila Meškova.
| Obporodna depresija je pogosta
Depresivna motnja se rada pojavi ob življenjskih prelomnicah in preizkušnjah, ena takih je tudi materinstvo. Številne ženske med nosečnostjo in po rojstvu otroka prevevajo žalost, temne misli, čutijo pomanjkanje energije, brezvoljnost ... Zaradi občutkov krivde je ta oblika depresije še bolj tabuizirana, saj ženske čutijo, da so taka občutenja z družbenega vidika nesprejemljiva, je povedala dr. Zalka Drglin. Z obporodno depresijo se sreča vsaka šesta ženska, ki je rodila, pri nas to pomeni približno 3300 žensk na leto.
|
| Antidepresivov predpišejo premalo, ne preveč
V Sloveniji je med letoma 2008 in 2015 poraba antidepresivov glede na število izdanih receptov narasla za 28 odstotkov. Vedeti pa je treba, da teh zdravil ne predpisujejo samo za zdravljenje depresije, marveč tudi proti nespečnosti pri starejših ljudeh, saj učinkujejo tako, da pomirjajo in vzpostavijo ritem spanja. Za starejše so ta zdravila varnejša kot uspavala, ki lahko povzročajo zaspanost čez dan, s tem pa se poveča tveganje za padce in zlome kolka. Predpisujejo jih tudi pri tesnobnosti in različnih organskih duševnih motnjah, ker zmanjšujejo impulzivnost in razburljivost. »Antidepresivi so varna zdravila,« je pojasnila dr. Mojca Zvezdana Dernovšek. V nasprotju s pomirjevali in uspavali tudi ne povzročajo odvisnosti. Zato želijo, da bi zdravniki predpisali več antidepresivov ter manj pomirjeval in uspaval, a so pri nas še vedno regije, kjer je to razmerje ravno obrnjeno. |
| Depresija in bolniška odsotnost
Ob aktualnem vprašanju, ali je ustrezna omejitev bolniške odsotnosti na leto dni, strokovnjaki za duševno zdravje menijo, da taka rešitev ne zadovoljuje vseh potreb, ki jih zaznavajo v svojih ambulantah. Depresija pa načeloma ne spada med bolezni, ki bi zahtevale tako dolgo bolniško odsotnost. Če gre samo za to motnjo, bolniku predpišejo en ali dva antidepresiva, da najdejo ustreznega, nato se bolnikovo razpoloženje stabilizira in bo že čez tri mesece lahko delal za skrajšani delovni čas, po enem letu pa bo njegova delazmožnost povsem povrnjena, je razložila dr. Mojca Zvezdana Dernovšek. Če človek tudi po tem času ni sposoben delati, je depresiji najverjetneje pridružena še kakšna motnja, na primer osebnostna ali odvisnost.
|
Avtorica: Mojca Lorenčič
Izvirna novica:dnevnik.si, 14. april 2017 Prispevek je last avtorja in medija dnevnik.si |
|
|
