Na udaru so ljudje z roba Natisni E-pošta
Vpisal: DAMa   
30. 06. 2005
Seznam objav
Na udaru so ljudje z roba
Stran 2
Stran 3
Imageštevilo duševnih obolenj narašča. Vse pogostejša so in vse več ljudi ohromijo. Ne samo v Sloveniji. Ne samo v vzhodnoevropskih, bivših komunističnih državah, katerih prebivalstvo prav ta hip na lastni koži občuti bremena in negotovosti tranzicije. Narašča tudi v Zahodni Evropi, v razvitem svetu, v tretjem svetu, povsod po svetu. Okoli milijon ljudi vsako leto stori samomor. Med 10 in 20 milijoni jih neuspešno poskusi končati svoje življenje. 24 milijonov ljudi trpi za shizofrenijo. Nadaljnjih 50 milijonov jih ima epilepsijo. Drugih 70 milijonov ljudi je odvisnih od alkohola... Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije ta hip okoli 450 milijonov ljudi vsepovsod po svetu trpi za duševnimi ali nevrološkimi motnjami, ali pa psihosocialnimi težavami, izvirajočimi iz zlorabe drog in alkohola.

Duševna obolenja so univerzalna. Prizadevajo ljudi vseh dežel in vseh družb, posameznike vseh starosti, starce in otroke, moške in ženske, bogate in revne, podeželane in meščane. Toda ne prizadevajo vseh enako.

Po besedah dr. Mojce Dernovšek s Psihiatrične klinike v Ljubljani so bolj ogroženi ljudje z nižjo izobrazbo, slabšim socialnim statusom, nezaposleni, ljudje z družbenega obrobja, nasploh deprivilegirani: "Po vseh raziskavah je delež duševnih motenj pri njih največji. Razloga za to sta dva: ker so ljudje z duševnimi motnjami v ta razred padli ali ker so se vanj generirali. Ljudje z duševnimi motnjami teže uspejo v življenju. Veliko duševnih motenj se prične že zelo zgodaj, že v obdobju adolescence. Ti ljudje zato težko zaključijo šolanje, imajo težave pri zaposlitvi, zaradi česar ne izpolnijo svojih potencialov in pristanejo v nižjem socioekonomskem razredu, kot je bil ta, iz katerega so izšli. To je teorija drsenja navzdol, po kateri ljudje zaradi duševne motnje v življenju dosežejo manj, kakor bi lahko. Če ljudje zbolijo kasneje v življenju, ko so že dosegli določeno socialno uvrstitev, so zaradi svoje duševne motnje degradirani in spet zdrsijo navzdol: izgubijo službo ali so premeščeni na nižja, slabše plačana delovna mesta. Če pa že izvirajo iz nižjega socioekonomskega razreda, imajo spet manj možnosti in so slabše opremljeni, da bi uspeli v življenju. Zaradi te svoje deprivilegiranosti so bolj izpostavljeni stresom in s tem večji možnosti, da bodo odreagirali s kako od duševnih motenj."
Ker so duševne motnje pogostejše pri ljudeh, ki so revni, nezaposleni, socialno in drugače marginalizirani, naj bi ljudje, živeči v državah blaginje, socialnih državah, imeli manj duševnih motenj. "To," razlaga dr. Vesna švab s Psihiatrične klinike v Ljubljani, "je tudi del primarne preventive: da država s političnimi ukrepi, ki zagotavljajo blaginjo, zmanjša pogostnost duševnih obolenj. V tem pomenu je večje število duševnih motenj pri nas verjetno povezano tudi s tranzicijo."

ImageDrugi razlog naraščanja števila duševnih motenj je vse daljša življenjska doba in zaradi tega splošno staranje prebivalstva. "Duševne motnje so v starosti nasploh bolj verjetne," razlaga dr. Vesna švab. "V odraslem obdobju je laže premagovati duševne stiske kakor v starosti, ko ljudje postanejo bolj osamljeni, revnejši in svojega časa ne morejo več zapolnjevati tako, kot so ga v delovni dobi. To je tudi čas, ko se prično pojavljati biološke spremembe, kot so na primer spominske motnje. Zlasti demence so zaradi tega pogostejše."

Tretji razlog povečevanja števila duševnih bolezni naj bi bile migracije. Ljudje, ki se selijo, ekonomski migranti ali pa begunci, so bolj izpostavljeni duševnim motnjam. Čim več ljudi se seli, večja je pogostnost duševnih motenj. Selitev potegne za seboj radikalno spremembo okolja, kulture, družbe, navad in s tem stres. Je eden od razlogov povečevanja števila duševnih motenj sama globalizacija?

Toda, hkrati dodaja dr. Vesna švab: "število duševnih motenj narašča povsod po svetu. Ne ve se natanko, zakaj."

* * *


Ne narašča število vseh duševnih obolenj. Nekatera sploh ne, ampak njihovo število ostaja konstantno. Spet tretje oblike duševnih motenj celo izginjajo.

število shizofrenij in bipolarnih motenj (po starem: maničnih depresij – op. p.) se ne spreminja. "Izgleda," razlaga dr. Vesna švab, "da je tu biološka, genetska osnova dovolj odločujoča." Za shizofrenijo zboleva odstotek ljudi - vsak stoti človek. "Kar je bolj pomembno in česar ljudje ne vedo, je, da 10 odstotkov ljudi s shizofrenijo umre zaradi samomora. Nasploh so samomori daleč najpogostejši med ljudmi, ki so se kdaj zdravili zaradi duševne motnje. Ti predstavljajo najbolj ranljivo skupino. Veliko samomorov, tudi pri shizofrenijah, je bilančnih. Ni tako, da bi posameznikom, kot si predstavljamo, notranji glas rekel, naj se vržejo skozi okno. Ne, posamezniki seštejejo dobre in slabe plati življenja s ponavljajočo se duševno boleznijo in pridejo do sklepa, da nima smisla - in se odločijo za smrt. Za končanje življenja se odločijo v obdobju med dvema izbruhoma bolezni, v fazi, ko so zdravi."

Nekatere oblike duševnih motenj izginjajo ali pa postajajo vse redkejše. "Izginjajo tipično freudovske duševne motnje, kot so na primer histerije," razlaga dr. Martina Tomori s Centra za mentalno zdravje in predstojnica katedre za psihiatrijo na medicinski fakulteti. "Histerične gluhosti, hromosti praktično ni več. Ni pa manj obsesivno-kompulzivnih motenj, prisilnih nevroz. Te so resna težava, a so bolj ozdravljive, kot so bile, delno tudi zaradi učinkovitejše medikacije. Tudi nekatere oblike shizofrenije so manj pogoste; ali posamezne klinične slike kot na primer katatonija, v kateri je bolnik obstal in ure in ure nepremakljivo strmel predse."

Če nekatere duševne motnje ostajajo enako pogoste kot pred časom in je njihova pogostnost v Sloveniji povsem primerljiva z njihovo pogostnostjo v drugih državah, če torej kot po nekakšni biološko-genetski nujnosti vznikajo v enakem številu skoraj ne glede na stopnjo družbenega razvoja in vrsto družbene ureditve, pa se, na drugi strani, povečuje število duševnih motenj, ki so, kot pravi dr. Martina Tomori, "reaktivne, ki se razvijejo kot odziv na razmere v okolju. Včasih so jih imenovali nevrotske motnje." Več je zlasti depresij in različnih depresivnih stanj.
Depresije so nasploh najpogostejša oblika duševnih motenj. Več kakor desetino (12 odstotkov) prizadetosti, oviranosti, zmanjšanih zmožnosti zaradi duševnih obolenj povzročijo depresije. Sledijo jim – po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije – alkoholne in druge odvisnosti, shizofrenije, epilepsije, Alzheimerjeva bolezen, duševna manj razvitost ter otroške in adolescentne motnje.



 
< Nazaj   Naprej >
© 2005 - 2024 Nebojse.SI - e-glasilol Društva DAM
Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami