Depresije je več jeseni Natisni E-pošta
Vpisal: Lost   
30. 10. 2016
 Po podatkih Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja naj bi za depresijo vsaj enkrat v življenju zbolel vsak šesti posameznik. Po nekaterih ocenah se obolevnost poveča v jesensko-zimskem času, ko bi naj zanjo zbolelo vsaj 20 odstotkov več ljudi kot v preostalih letnih časih.

S tem se strinja specialist psihiater prof. dr. Rok Tavčar, dr. med., ki pravi, da razlogi za to niso povsem znani, obstaja pa več mogočih razlag: »Že v popularni kulturi so znani izrazi, kot so dolgo vroče poletje, poletne radosti, nato pa zlata jesen in bela zima itd., po drugi strani se veliko govori tudi o spomladanski utrujenosti. Torej že ljudje posamezne letne čase povezujejo z določenimi dejavnostmi in posledično s svojim počutjem. Poletje je večinoma čas dopustov, uživanja na morju, potovanj, šolskih počitnic, druženja, spoznavanja novih ljudi. Nato pride jesen – začetek šole, finančne skrbi, povezane s šolo, služba, nakup ozimnice, kurjave … veliko skrbi,« vzroke za neenakomerno zbolevanje ljudi za različnimi duševnimi motnjami opiše sogovornik.

Za več depresije jeseni je lahko krivo tudi skrajševanje časa sončnega obsevanja in na splošno krajši svetli del dneva – enakonočje je včasih veljalo kot posebno problematičen čas, ko se razplamtijo strasti. Prav tako lahko za vse več slabega počutja, utrujenosti in upada energije poskrbijo povsem biološki vzroki – manj sonca pomeni spremembe izločanja melatonina, ki je povezan s spanjem in razpoloženjem, pravi Tavčar in doda, da za to obstaja učinkovit antidepresiv agomelatin, ki deluje tudi prek melatoninskega sistema. »Hkrati obstaja tudi posebna duševna motnja, imenovana sezonska razpoloženjska motnja (seasonal affective disorder), ki zajema prav pojav depresije v jesensko-zimskem času, ne pa v drugih obdobjih. Pogostejša je v večjih geografskih širinah, npr. v Skandinaviji, pri nas pa je ta vpliv manjši,« dodatne razloge za več depresije v prihajajočem času opiše sogovornik.

S hrano nad depresijo?

Depresija je bolezen, pri kateri se poruši ravnovesje v delovanju nekaterih kemičnih prenašalcev v predelu možganov, ki uravnava razpoloženje. Ker vemo, da na naše razpoloženje dosti lahko vpliva tudi prehrana, smo sogovornika vprašali, ali lahko depresijo preprečimo tudi s pravilnim prehranjevanjem. Tavčar odgovarja: »Poleg že navedenih mogočih vzrokov za večje zbolevanje za depresijo jeseni in pozimi ima morda določen vpliv tudi prehrana. Sicer samo s prehrano večinoma ne moremo vplivati na pojav, poslabšanje ali izboljšanje depresije, je pa gotovo koristno, če uživamo uravnoteženo, mešano prehrano.« Vendar vseeno obstaja nekaj navidez nasprotujočih si podatkov, kako posamezna živila vplivajo na razpoloženje, opozori. »Nekateri avtorji priporočajo uživanje hrane z nekoliko več maščobami, zlasti iz skupine dobrih maščob, v tej zvezi tudi obstajajo podatki o pozitivnem vplivu maščobnih kislin omega 3. Drugi avtorji nasprotno zagovarjajo bolj rastlinsko prehrano, tretji pa izogibanje glutenu tudi pri ljudeh brez ugotovljene celiakije. Vsekakor za zdaj še vedno nimamo nedvoumnih znanstveno utemeljenih priporočil glede prehrane pri depresiji, tako da splošnega nasveta ni mogoče dati.« Obstajajo celo podatki, da lahko nekoliko manjše število dnevno zaužitih kalorij, na primer 500 kalorij manj, vpliva na izboljšanje razpoloženja. Seveda se tudi tu vrag skriva v podrobnostih – najbrž ni vseeno, kaj so ti ljudje jedli prej, koliko obrokov na dan so imeli, kakšen je bil njihov indeks telesne mase itd. Po drugi strani je depresija navadno že sama po sebi povezana z izgubo telesne teže zaradi zmanjšanja teka, redkeje se povečata uživanje hrane, pogosto sladkarij, in teža. Na primer čokolada med drugimi vsebuje nekatere snovi, ki naj bi vplivale tudi na izboljšanje razpoloženja, pravi profesor Tavčar.

Ukrepi za boljše razpoloženje

V številnih besedilih, ki govorijo o vlogi prehrane pri depresiji, se pogosto pojavijo prehranska dopolnila, ki naj bi vplivala na simptome depresije. Eden od teh dodatkov je triptofan. Pa so zares učinkoviti? »V Sloveniji ti pripravki niso na voljo pa tudi v tujini nikjer niso prva linija zdravljenja ali preprečevanja depresije. Predvsem je treba vedeti, da so potrebne dokaj velike količine vnosa teh snovi (več gramov) in da dokaj slabo prehajajo v možgane, kjer naj bi delovale. Hkrati zelo rade povzročajo težave drugje po telesu, recimo v prebavilih. Tudi ob kombiniranju z nekaterimi zdravili se lahko pojavijo hujši neželeni učinki. Zato seveda tudi v tem primeru velja, da naj se vsakdo, ki želi uživati katera koli prehranska dopolnila ali druge snovi, prej posvetuje s svojim zdravnikom ali farmacevtom. Enako velja tudi za morebitno antidepresivno dieto, ki jo bodo morda našli kje na svetovnem spletu,« opozori profesor Tavčar.

Obstaja kar nekaj ukrepov, ki lahko pomagajo k boljšemu razpoloženju, pravi sogovornik. Tu mislimo predvsem na kakovostno preživljanje prostega časa, druženje s prijatelji, telesno aktivnost – predvsem zunaj, v naravi, na zraku, soncu. Koristno je razporediti svoje obveznosti tako, da nam vsak dan ostane tudi nekaj časa zase, za vse tiste aktivnosti, ki nas veselijo in osrečujejo, pa naj bodo to vrtnarjenje, sprehodi, branje ali drugi hobiji. Znano je tudi, da so ljudje, ki imajo hišne ljubljenčke, veliko bolj zadovoljni, imajo nižji krvni tlak in so na splošno bolj zdravi. Morda pa je to priložnost, da v bližnjem zavetišču posvojite zapuščeno žival, svetuje prof. dr. Rok Tavčar. Seveda pa velja, da kadar vam samim ne uspe zadovoljivo uravnavati svojega počutja in menite, da se vas loteva depresija, ne čakate, da se bo stanje samo popravilo, ampak se čim prej obrnete na svojega zdravnika, ki vam bo prisluhnil in svetoval, kaj je treba storiti, da vam bo kmalu bolje.


Pravočasno poiščite pomoč
Ker depresija zelo zmanjšuje kakovost življenja in dodatno slabša že obstoječe kronične bolezni ter povečuje verjetnost novih, hkrati pa je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje, je še kako pomembno, da jo prepoznamo in pravočasno poiščemo strokovno pomoč. Ob zgodnji prepoznavi znakov depresije je zdravljenje zelo učinkovito



Znaki depresije
Tipični znaki depresije so žalost, potrtost, pomanjkanje volje in energije, nespečnost, pomanjkanje teka, obupovanje, misli na smrt. Podobno pogostnost imajo tudi anksiozne motnje, pri katerih je v ospredju huda tesnoba. Za depresijo naj bi vsaj enkrat v življenju zbolel vsak šesti posameznik.


Avtorica: Marija Mica Kotnik

Izvirna novica:dnevnik.si, 10. september 2016

Prispevek je last avtorja in medija dnevnik.si

 
< Nazaj   Naprej >
© 2005 - 2024 Nebojse.SI - e-glasilol Društva DAM
Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami