V Zbornici kliničnih psihologov opozarjajo, da so čakalne dobe pri specialistih klinične psihologije nevzdržne, ministrstvo za zdravje pa se na pobude stroke po širitvi mreže ne odziva. Opozorila, da je državi malo mar za duševno zdravje ljudi.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je Slovenija po številu
kliničnih psihologov na zadnjem mestu med državami članicami EU-ja,
opozarjajo v zbornici kliničnih psihologov in dodajajo, da se z
letošnjim letom končuje obdobje Resolucije o nacionalnem programu
duševnega zdravja 2011-2016, ki je obljubljala krepitev obstoječe mreže
programov za zagotavljanje duševnega zdravja in širitev z novimi
programi, kar pa se ni uresničilo.
Uresničilo se ni nič napovedanega v resoluciji V
resoluciji so med postavljenimi cilji številne sodobne rešitve, med
drugim programi za celostno obravnavo bolnikov z nekaterimi duševnimi
motnjami v zdravstvenih domovih, ustanovitev petih novih svetovalnih
centrov za otroke, mladostnike in starše, razvoj specializirane celostne
obravnave nosečnic s težavami v duševnem zdravju in širitev ekip
razvojnih ambulant. Doslej se, kot so poudarili na zbornici, ni nič
uresničilo. Poleg tega je dostopnost do ustrezne, z dokazi podprte
psihološke obravnave za otroke in odrasle z duševnimi in razvojnimi
motnjami nezadostna. Ministrstvo za zdravje se na pobude stroke po
širitvi mreže ne odziva, zavod za zdravstveno zavarovanje pa je ob
aktualni prenovi zdravstvenih storitev kljub preseganju dvignil
normative dela, je zapisala predsednica zbornice Sana Čoderl Dobnik. Države duševno zdravje ne skrbi Ob
pregledu stanja se po njenih besedah zdi, da država ne skrbi za
ohranjanje javnega dobrega na področju duševnega zdravja, torej
kakovostnih storitev v javnem zdravstvu in šolstvu ter sociali, ampak
neselektivno odpira vrata celi vrsti ponudnikov storitev. S tem
navidezno rešuje, v resnici pa, kot je opozorila, še poglablja problem. Čoderl
Dobnikova je še izpostavila, da ni ne politične volje ne denarja za
ohranitev dobrih, več desetletij preverjenih in v zadnjih letih v skladu
s sodobnimi spoznanji nadgrajenih programov izobraževanja. Načrtovanje
in financiranje specializacij iz klinične psihologije, ki je v celoti
regulirana z zakonskimi in podzakonskimi akti ter teče znotraj sistema
javnega zdravstva, je po njenih besedah še zmeraj prepuščeno dobri volji
in finančnim zmožnostim posameznih zdravstvenih zavodov. Čakalne dobe presegajo mejo dopustnega: tudi do 14 mesecev za prvi pregled Čakalne
dobe za kliničnopsihološke ambulante, ki so jih bolniki in zdravniki že
prepoznali kot učinkovite, že zdavnaj presegajo meje dopustnega in
dosegajo od šest do tudi 14 mesecev za prvi pregled, za terapevtsko
obravnavo pa so še daljše. Človeku v stiski tako ne preostane drugega,
kot da išče pomoč pri zasebnih ponudnikih. Ti čakalne dobe sicer pogosto
nimajo, nemalokrat pa za ponujanje tovrstne obravnave niso ustrezno
usposobljeni, je še dodala Čoderl Dobnikova.
Izvirna novica: RTVSLO.si , 10 oktober 2016Prispevek je last medija RTVSLO.si |