Končal se je projekt Moč, s katerim so izboljšali storitve za krepitev duševnega zdravja. Na vrsti je nov projekt: kako zagotoviti finančne vire, da bodo pridobitve živele tudi naprej.

Ne meditirajo samo kanadski policisti

Za dežjem vedno posije sonce. (Foto: Jaka Adamič)

Z ljudmi v duševni stiski ali z mislimi na samomor se najprej srečajo zdravstveni in socialni delavci, psihoterapevti in policisti. Zanje so pripravili vrsto predavanj, kako pri ljudeh prepoznati depresijo, samomorilna znamenja in kako take ljudi obravnavati. Predavanj se je udeležilo 620 strokovnjakov iz različnih regij, je pojasnila Nuša Konec Juričič iz NIJZ. Strokovnjakom so ponudili tudi program za krepitev njihovega lastnega zdravja, predvsem obvladovanje stresa. »Ne meditirajo samo kanadski policisti, ampak tudi slovenski,« je nove pristope pri obvladovanju duševnih stisk ponazorila doc. dr. Vita Poštuvan iz Inštituta Andreja Marušiča pri Univerzi na Primorskem.

Za vsakim dežjem posije sonce 

Sklop ozaveščanja javnosti je prevzelo Nacionalno združenje za kakovost življenja Ozara. Poleg predavanj za splošno javnost so pripravili tudi zloženke o depresiji, ki je pri nas v porastu. »In to ne samo zaradi porasta predpisanih antidepresivov,« je spomnil mag. Bogdan Dobnik, predsednik združenja. V akciji Prekolesarimo svet so opozarjali, da nam ni vseeno za izgubljena življenja zaradi samomora. Zelo odmevna je bila tudi kampanja Svetlejši dan, katere misel je bila, da za vsakim dežjem posije sonce in da je v duševni stiski treba poiskati pomoč.

Šest novih svetovalnic

V Sloveniji so že pred projektom Moč delovale tri psihološke svetovalnice, kamor so ljudje na pogovor, nasvet ali po pomoč lahko prišli brez napotnice ali zdravstvene izkaznice, in sicer v Ljubljani, Kranju in Celju. V okviru projekta so ustanovili še šest novih svetovalnic (v Slovenj Gradcu, Postojni, Sevnici, Laškem, Novi Gorici in Murski Soboti) ter izobrazili 13 novih svetovalcev. V svetovalnicah tako danes dela 41 visoko usposobljenih svetovalcev, ki delajo po enotnem konceptu pomoči. Ljudem ponujajo razbremenilne pogovore, tudi po telefonu, in odgovarjajo na njihova elektronska sporočila.

»Zadali smo si cilj, da pomagamo tisoč ljudem, a je bilo teh do konca projekta 1700; če pa prištejemo še partnerje, smo zajeli do 3000 ljudi,« je povedala Mojca Vatovec, vodja Centra za psihološko svetovanje Posvet. Število ljudi, ki so so obrnili na svetovalnice, je iz meseca v mesec naraščalo, novi pa so prihajali predvsem po priporočilih starih, kar kaže, »da so se nove svetovalnice zelo prijele«. Po nasvet najpogosteje pridejo ljudje, ki imajo težave v partnerskih odnosih, službi, z otroki... »Čutijo, da ne obvladujejo več svojega življenja, a težav ne želijo reševati pri zdravniku ali psihoterapevtu,« je pojasnila Vatovčeva. Žal so podravska, dolenjska in južnoprimorska regija še vedno brez tovrstne pomoči.

Izziv: trajnostno financiranje? 

S koncem projekta je usahnil tudi vir finančnih sredstev. Sedaj je največja težava, kako zagotoviti vir financiranja, da bi vse doseženo prešlo v trajnostno prakso: mrežo svetovalnic želijo ne samo vzdrževati, pač pa tudi širiti, prav tako je potreba po rednih izobraževanjih strokovnjakov. Pomoč za ljudi v svetovalnicah zato ne bo več brezplačna, ampak bodo morali prispevati osem evrov na obisk (razen brezposelnih in socialno ogroženih).

Zagotoviti želijo tudi medsebojno dopolnjevanje ukrepov za krepitev duševnega zdravja, saj tak pristop daje največje rezultate, je povedala Saška Rošker. Zato so pripravili predlog smernic za izvajanje ukrepov na področju duševnega zdravja, v katerem so povezali ukrepe za splošno javnost, na ravni lokalnih skupnosti in sektorjev, kjer prihajajo v stik z ljudmi v duševni stiski.

Avtorica: Mojca Lorenčič

Izvirna novica:dnevnik.si, 8. junij 2016

Prispevek je last avtorja in medija dnevnik.si