 V okviru projekta MOČ je izšel nov priročnik za družinske zdravnike, kako naj prepoznajo in obravnavajo paciente z depresijo in s samomorilnimi mislimi.
V okviru projekta MOČ, ki ga na Nacionalnem inštitutu za javno
zdravje usmerjajo v izboljševanje storitev na področju duševnega
zdravja, je izšel priročnik, namenjen družinskim zdravnikom in
medicinskim sestram. Vsebino, ki se nanaša na prepoznavanje in
obravnavanje depresije ter samomorilnosti pri pacientih v ambulanti
družinskega zdravnika, so prispevali slovenski strokovnjaki.
Priročnik bo v oporo timu družinskega zdravnika pri delu, pri
katerem je čas za srečanje s pacientom kratko odmerjen. Pogosto so v
ozadju pacientovega obiska duševne težave. Pomembno je, da posameznik v
duševni stiski z zdravnikom odkrito spregovori o svojih mislih, namerah
in trenutnih življenjskih okoliščinah.
 Premalo pozorni na znake depresije
Depresija sodi med najpogosteje odkrite duševne motnje na primarni zdravstveni ravni. Kljub temu skoraj polovico oseb z depresijo še vedno spregledamo, posledično pa so te osebe neustrezno obravnavane in zdravljene ali pa sploh niso. Nezdravljena depresija je eden od dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje, ki je v Sloveniji velik javnozdravstveni problem. Zato je tako prepoznavi in obravnavi depresije kot tudi samomorilnemu vedenju treba namenjati stalno pozornost.
Po podatkih iz mednarodne raziskave PREDICT-D je depresija prisotna pri okoli 14 odstotkih odraslih pacientov, ki se zdravijo pri družinskem zdravniku. Podobne ugotovitve so razvidne tudi iz slovenske študije, ki jo je opravil Kozel s sodelavci: družinski zdravniki so v času raziskave med svojimi pacienti na osnovi klinične slike odkrili depresijo pri 5,7 odstotka pacientov, medtem ko je v istem obdobju prag za depresijo s pomočjo samoocenjevalnih vprašalnikov doseglo 10,9 odstotka njihovih pacientov. Umrljivost pri depresiji je povečana predvsem zaradi samomorilnega vedenja, saj je pri 15 odstotkih ljudi z depresijo samomor glavni vzrok prezgodnje smrti.
Izsledki tujih študij kažejo, da mnogi ljudje v mesecih in tednih, preden storijo samomor, pogosteje obiskujejo osebnega zdravnika (po različnih ocenah v obdobju pred samomorom zdravnika obišče od 45 do 81 odstotkov ljudi, razlog zadnjega obiska pri zdravniku pa so v večini primerov težave z duševnim zdravjem). Do podobnih ugotovitev na slovenskem vzorcu so prišli tudi Rodijeva in sodelavci; ugotovili so, da so osebe, ki so umrle zaradi samomora, v zadnjem mesecu pred samomorom pogosteje obiskovale zdravnika družinske medicine. V raziskavi o zdravnikovem doživljanju zadnjega stika s pacientom, preden je ta storil samomor (raziskavo so v sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije izvedli na Inštitutu Andreja Marušiča), so ugotovili, da je več kot polovica od 157 sodelujočih zdravnikov že imela izkušnjo samomora svojega pacienta. Ti zdravniki so ob zadnjem obisku opazili pri pacientu najpogosteje znake anksioznosti in depresije ter druge težave z duševnim zdravjem, brezup, težave s spanjem in telesne bolečine.
Treba je spregovoriti
Kot poudarjajo avtorji in urednice priročnika, je za posameznike, ki se znajdejo v duševni stiski, pomembna spodbuda, da o svojih mislih, čustvih in potrebah tudi naglas spregovorijo – s človekom, ki mu zaupajo. To je lahko sorodnik, prijatelj, znanec, duhovnik, sodelavec, psiholog, psihoterapevt, medicinska sestra ali zdravnik.
V priročniku so opisane okoliščine, ki spremljajo pojav depresije. Opisani so telesni, čustveni, vedenjski in miselni simptomi depresije. Prikaže vse najpomembnejše informacije o zdravljenju in možnostih obravnave depresije. V poglavju o samomorilnosti je poleg značilnosti samomorilnega vedenja predstavljen tudi način pogovora z bolnikom. Zdravnikom ponuja tudi presejalne vprašalnike za oceno depresije ter praktični algoritem za oceno in obravnavo samomorilnosti. Priročnik je dostopen na spletnem naslovu NIJZ, so sporočili iz NIJZ. Število samomorov je upadlo
Slovenija sodi med države z najvišjim količnikom samomora. Čeprav je umrljivost zaradi samomora v zadnjih letih precej upadla, zaradi samomora še vedno vsako leto umre od 400 do 500 posameznikov. Samomor stori od trikrat do štirikrat več moških kot žensk, med ženskami pa je več poskusov samomora. Samomor pogosteje storijo ljudje z nižjo izobrazbo, ovdoveli in ločeni, število narašča s starostjo.Avtorj:Mojca Lorenčič
Izvirna novica:dnevnik.si, 21. april 2016 Prispevek je last avtorja in medija dnevnik.si PRENOS PRIROČNIKA >>>
|
