Stečaj Mure leta 2009 je bistveno poslabšal zdravstveno stanje
zaposlenih. Takšni so izsledki raziskave, ki jo je v letih 2012 in 2013
opravil Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa UKC-ja
Ljubljana.
V raziskavi je sodelovalo 1.046 Murinih delavcev. Gre za prvo
tovrstno obsežnejšo raziskavo pri nas, katere namen je med drugim tudi
oblikovati smernice za odgovornejša prihodnja prestrukturiranja podjetij
z upoštevanjem dostojanstva zaposlenih. Stečaj Mure jeseni 2009
je namreč okoli 2.600 zaposlenih pahnil v negotovost. Delavci so se
znašli v primežu strahu, nemoči in bolezni. "V tem času, če
pogledate slike za nazaj, sem izgubila 10 kilogramov. Vmes sem imela
težave z išiasom, z vnetjem išiasnega živca," je povedala Vesna Pavel,
nekdanja zaposlena v Muri. "Ti strahovi so najhujši, ko je tako, da ne
veš, kako bo naprej," pa je potožila njena nekdanja sodelavka Simona Zver. Znanje za v prihodnje | Slabo vodeno prestrukturiranje Mure je pustilo težke posledice na njenih nekdanjih delavkah in delavcih. Foto: BoBo |
Da je bila cena, ki so jo zaradi propada Mure delavci plačali s
telesnim in duševnim zdravjem ter finančno stisko, prevelika, so
potrdili tudi z raziskavo. "Poslabšanje bolezni se je najbolj
pokazalo pri boleznih srca in ožilja, potem pri težavah, povezanih s
prebavnim traktom, se pravi rana na želodcu ali dvanajstniku. Potem
sladkorna bolezen," je pojasnila Nataša Dernovšček Hafner z omenjenega kliničnega inštituta UKCL-ja. Četrtina
se jih je zdravila za depresijo, vsak sedmi sodelujoči v raziskavi je
pomislil na samomor. Namen raziskave je bila potrditev, da je bil vzrok
za zdravstvene težave predvsem neodgovorno prestrukturiranje na čelu s
slabimi odnosi med vodstvom in zaposlenimi, saj so ti še največ
informacij izvedeli iz medijev. "Drugi cilj pa nam je bil, da
iz rezultatov teh konkretnih raziskav dosežemo to, da bi se
prestrukturiranja, ki se bodo v prihodnje dogajala, izvajala odgovorno,
da bi se v to vključil tudi človek, delavec," pa je povedala Metoda Dodič Fikfak, predstojnica kliničnega inštituta za medicino dela. Pri
tem je še poudarila, da bi država denar za izobraževanje odpuščenih
delavcev lahko razumneje uporabila, na primer tečaji o osebni higieni
so, tako Dodič Fikfakova, najmanj - nedostojni. Za ogled VIDEO prispevka, kliknite na spodnjo sliko.
Avtorica: Cirila Sever, Izvirna novica: RTVSLO.si , 12. februar 2016 Prispevek je last medija RTVSLO.si |