Kaj je nor(maln)o? Kdo je bolj »nor« oziroma »pri pameti«? Prva razlaga slovarja knjižnega jezika pravi, da je normalno tisto, kar se sklada z določenimi splošno veljavnimi zakonitostmi. Glede na to, da se bo Teden možganov letos odvil že trinajsto leto zapored, bi lahko rekli, da je to normalno. Toda v statistiki je normalnost enaka povprečju – in v tem smislu ne bi želeli, da je tokratni Teden možganov normalen. Tako kot vsak bo tudi ta poseben in edinstven.

Sprehodili se bomo mimo pojma normalnosti: kako razumemo normalnost in norost? Pojma normalnosti in patološkosti sta se iz medicine preselila na vsa področja življenja. Tako so postali predmet ocenjevanja in delitve na normalne in patološke ne le posamezniki ali njihove posamezne lastnosti, temveč tudi nekatere skupine. Ne presojamo samo o tem, kakšni so ljudje, temveč tudi kakšni naj bi bili. Spraševali se bomo, zakaj tako radi težimo k »normalnosti« in ignoriramo dejstvo, da družba napreduje in se spreminja prav zaradi posameznikov, ki ne ustrezajo določenim normam. Kje je ločnica med zdravjem in boleznijo? Človek, ki se rodi brez polovice možganov, je v svojem zgodnjem obdobju deležen velike pozornosti zdravnikov, a njegovi možgani so tako prilagodljivi, da lahko preostali deli prevzamejo funkcije manjkajočih delov. V kakšnem smislu so taki možgani normalni?

Normalno je, da znanost vsako leto odkrije nekaj novega, pa vendar smo od začudenja na široko odprli oči, ko smo slišali, da se nam obeta prva presaditev glave. V zadnjem času je veliko zanimanja požela tudi epigenetika, ki spreminja naše tradicionalno dojemanje genetike kot v kamen vklesane danosti. Možgane bomo tako osvetlili od genov pa do manj oprijemljivih spoznanj prvoosebne izkušnje pri osebah z motnjami shizofrenskega spektra. Segli pa bomo tudi na še dokaj slabo raziskano polje psihoterapevtskega zdravljenja s psihedeličnimi snovmi in se dotaknili vprašanj o mistični izkušnji, odgovori na katera se kot živo srebro izmikajo znanstvenemu načinu spoznavanja.

Normalno je, da bo Teden možganov znova potekal v Atriju ZRC v soorganizaciji z ZRC SAZU in da bo s predavanji v krajih izven Ljubljane nevroznanstvena postala tudi cela Slovenija. Kakor tudi da ga bodo spremljali filmi v soorganizaciji s Slovensko kinoteko) in da bomo svoje možgane lahko razgibali na praktičnih delavnicah. Nenormalno pa je, da bo v sredo, v okviru akcije Za možgane, potekal prvi slovenski dan možganov, katerega namen je osveščati javnost o razsežnostih in stroških bolezni možganov ter o pomenu zdravja le-teh.

Možgani, ta neprecenljiva in nezamenljiva zdrizasta gmota v naši lobanji, čakajo, da jih znova postavimo pod žaromete. Normalno bo, da jim tudi letos tretji teden v marcu namenite pozornost – razen seveda, če bo tokrat za vas prvič.

Vstop na vse dogodke v okviru Tedna možganov, ki jih organizira SiNAPSA, je prost.

PROGRAM TEDNA MOŽGANOV 2016 >>>

Se vidimo!

Dogodke skupaj z društvom SiNAPSA organizirata Slovenska kinoteka in ZRC SAZU. Za pomoč pri sodelovanju se zahvaljujemo tudi Federaciji evropskih nevroznanstvenih združenj (FENS), Videolectures.net, Pekarni Pečjak, Warehouse Collective, Broline d.o.o., Mestnemu muzeju Ljubljana, podjetju Kota d.o.o., Cenex d.o.o., Inštitutu za kineziološke raziskave, Znanstvenemu raziskovalnemu središču Univerze na Primorskem, Društvu študentov biopsihologije in Društvu kineziologov Slovenije. Avtor grafične podobe je Klemen Trupej. Vsem organizacijam in posameznikom se lepo zahvaljujemo za sodelovanje.

Vir podatkov: SiNAPSA