Starejši se pogosto srečujejo z depresijo, ki pa velikokrat ostane nezdravljena Natisni E-pošta
Vpisal: Lost   
09. 02. 2016
 Včasih je simptome depresije pri starejših težko prepoznati in jih pripisati depresiji, saj so lahko tudi znaki drugih bolezni. Depresija je med ženskami vsaj dvakrat pogostejša kot pri moških, medtem ko se pri starejših nad 80 let ta razlika bistveno zmanjša. Pogosteje pa se pojavlja pri stanovalcih domov za starejše, hospitaliziranih in bolnih starostnikih.

Ob vstopu v tretje življenjsko obdobje se nekateri srečujejo z različnimi težavami, med njimi so bolezni, smrti prijateljev in svojcev, pa tudi osamljenost, ko si otroci ustvarijo svoje družine in se preselijo.

Takrat začnejo posamezniki razmišljati o svojem življenju in prehojeni poti ter ciljih, ki so jih izpolnili ali pa so ostali neizpolnjeni. Pri nekaterih pa se pojavijo različne duševne motnje, med njimi tudi depresija, ki se kaže kot pomanjkanje energije, slabo razpoloženje, utrujenost, nekatere muči občutek krivde in ničvrednosti idr., kar se lahko stopnjuje do samomorilnih idej in vedenja.

Depresija je pogostejša pri stanovalcih v domovih in bolnih

Najučinkovitejši način zdravljenja depresije je psihoterapija, vendar pa je v praksi tako, da veliko bolnikom predpišejo različna zdravila. Foto: Reuters

Med starejšimi se depresija pojavi pri starih nad 75 let, kar avtorji priročnika Spregovorimo o depresiji in samomoru med starejšimi pripisujejo boleznim in kognitivnim težavam, ki prizadenejo večinoma žensko populacijo. Depresija je med ženskami vsaj dvakrat pogostejša kot pri moških, medtem ko se pri stariejšh nad 80 let ta razlika bistveno zmanjša. Pogosteje se pojavlja pri stanovalcih domov za starejše, hospitaliziranih in bolnih starostnikih.

Raziskovalci ugotavljajo, da strmo narašča tudi samomorilnost, predvsem v pozni starosti. Tudi Slovenija se po številu samomorov med starejšimi nad 65 let uvršča v sam evropski in svetovni vrh. S starostjo tveganje narašča, še posebej pri moških.

Kaj vpliva na razvoj duševnih motenj?

Genetski vpliv se z leti manjša, saj se depresija pogosteje pojavi pri tistih, ki so jo imeli že v aktivni dobi. Vzroke pripisujejo tudi neustrezni prehrani v starosti, kar lahko vodi v izgubo teže in apetita. Pomanjkanje vitamina B12 in razmerje med maščobnimi kislinami omega 6 in omega 3 naj bi tudi spodbudilo razvoj depresije. Ravno tako se z njo spoprijemajo bolniki s srčno in sladkorno boleznijo ter parkinsonovo boleznijo. Pogosto pa za njo zbolijo tudi dementni ljudje in posamezniki z motnjami spanja.

Zagotovo so razlogi tudi v osebnostnih značilnostih posameznikov, saj so nekateri občutljivejši na stresne dogodke že v mladosti, kar se v starosti ne spremeni. Tudi soočanje in obvladovanje stresa v mladosti lahko vpliva na razvoj depresije v starosti. Stresnih dogodkov pa je v starosti še več in tisti, ki se nanje odzovejo z nemočjo, imajo večjo možnost za razvoj depresije. Na pojav lahko vplivajo tudi druge duševne motnje, na primer anksioznost in pojav depresije v aktivni dobi.

Pomembna je socialna podpora, ki pa je ne sme biti preveč

Raziskave kažejo, da ljudje, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, redkeje obiskujejo zdravnika, imajo manj tveganja za razvoj duševnih motenj, se bolje počutijo in so zadovoljni v življenju. Foto: MMC RTV Slovenija

Starejši posamezniki, ki živijo sami, predvsem zaradi smrti partnerja ali ločitve, so ravno tako izpostavljeni tveganju za razvoj depresije. K temu lahko pripomore tudi slab finančni položaj starostnikov, kar se kaže v manjši dostopnosti do zdravniške oskrbe. Poleg tega se s starostjo socialni krog manjša, kar lahko vodi v osamo. Strokovnjaki so ugotovili, da je pri socialni podpori pomembna predvsem kakovost, in ne število in pogostost obiskov. Če je tega preveč, predvsem pri tistih, ki si želijo ostati neodvisni, se namreč prav tako lahko pojavijo depresivni simptomi.

Na razvoj duševnih motenj vplivajo tudi medosebni odnosi v partnerstvu ali družini, saj se s starostjo vloge v družini spreminjajo, kar nekateri težko sprejmejo.

Bolezni, skrb za svojce, finančne težave 

Depresijo lahko povzroči tudi skrb za bolnega svojca, predvsem tistega, ki ima demenco. Tisti, ki je v vlogi skrbnika, ima precej omejitev, saj mora biti več časa ob bolniku. Stanje se še poslabša ob nepodpori okolja in drugih družinskih članov. Pomemben dejavnik je tudi izguba partnerja, zaradi česar se ženske pogosteje srečujejo s finančnimi težavami, za moške pa je po smrti sopotnice največja težava skrb za gospodinjstvo. Seveda je to povezano tudi z vlogami v družini.

Zagotovo je eden izmed stresnih dogodkov tudi funkcionalna oviranost, kar je povezano z mobilnostjo, skrbjo za osebno higieno, ravnanje z denarjem idr. K temu lahko prištejemo tudi različne kronične bolezni in nizek socialno-ekonomski status, spremembo bivalnega okolja (odhod v dom starejših), finančne težave zaradi upokojitve itd. Na razvoj depresije lahko vpliva tudi jemanje nekaterih zdravil.

Med starejšimi nad 65 let, ki so naredili samomor, ni bil nikoli vzrok samo en dejavnik, ampak je šlo vedno za preplet dejavnikov. Običajno so trpeli tudi za eno od duševnih motenj.

Kako preprečiti razvoj duševnih motenj? 

Telesno zdravje in miselno delovanje ter dober finančni in socialni status so glavni dejavniki, ki vplivajo na duševno zdravje starostnikov. Bistvenega pomena so tudi socialna podpora in sposobnost prilagajanja posameznika na različne situacije ter reševanje težav, ki se pojavljajo v starosti. Zagotovo pa je najbolje, da se posamezniki vključijo v različne dejavnosti, ki jih ponujajo različne izobraževalne organizacije. Tam lahko izberejo dejavnosti, ki jih veselijo. To so lahko različni konjički, izobraževanje, varovanje vnukov, prostovoljstvo idr.

Prepoznavanje simptomov depresije

Depresija se pogosto pojavi pri bolnikih po možganski kapi, lahko pa je ta tudi vzrok za nastanek kapi. Foto: EPA

Včasih je simptome težko prepoznati in jih pripisati depresiji, saj so lahko tudi znaki drugih bolezni. Pozorni postanite, ko posamezniki tarnajo nad bolezenskimi stanji, ki jih zdravnik ne potrdi. Pogosto ostanejo duševne težave spregledane tudi zato, ker nekateri starostniki ne izražajo svojih čustev, predvsem negativnih. Pogosto tudi pri zdravniku povedo le za telesne bolečine, o duševnih težavah pa ne spregovorijo. Na depresijo lahko kažejo tudi težave s spominom ali koncentracijo. Ob bolezni se lahko pojavijo motnje vedenja, na primer zavračanje hrane, agresivnost, nezanimanje za okolico, zaprtost vase, zasvojenost z alkoholom, če te prej ni bilo idr.

Znaki duševnih motenj ostanejo pogosto spregledani 

Izsledki raziskav kažejo, da pri večini starostnikov zdravniki ne prepoznajo depresije, kar je zelo skrb vzbujajoče, sploh če pri posamezniku obstaja tveganje za samomorilno vedenje. Poleg tega so v raziskavah ugotovili, da je kar 70 odstotkov bolnikov, starih nad 55 let, pred samomorom obiskalo zdravnika. Znaki duševnih motenj so pogosto spregledani, ker se prekrivajo z znaki drugih bolezni, ki jih imajo starostniki. Poleg tega pa ti niti ne govorijo z zdravnikom o duševnem zdravju.

Bodite pozorni na spremembe vedenja 

Depresija se pogosto pojavi pri bolnikih po možganski kapi, lahko pa je ta tudi vzrok zanjo. Z razvojem depresije se lahko pojavijo tudi druge bolezni, kot so sladkorna in srčne bolezni, medtem ko jo funkcionalna oviranost in zdravila lahko sprožijo. Pomembno je ohranjati telesno in duševno zdravje, kar je zelo povezano, so zapisali strokovnjaki.

Pri znancih in svojcih bodite pozorni na znake, ki so lahko simptomi depresije, vendar so hkrati lahko povezani tudi z drugimi boleznimi. Starejši ljudje redkokdaj govorijo o žalosti, pogosto tarnajo nad različnimi težavami, navajajo težave s spominom, so apatični, nimajo volje, lahko se spremeni tudi njihovo vedenje.

Zdravljenje z antidepresivi 

Pogosto bolnike zdravijo z antidepresivi, ki ne povzročajo odvisnosti, kot so nekateri prepričani, trdijo avtorji priročnika. Bolniki pogosto verjamejo v nesmiselnost zdravljenja, saj so prepričani, da jim nihče ne more pomagati. Pričakujejo tudi hitre spremembe, vendar je učinek viden šele po dvotedenskem ali štiritedenskem jemanju zdravil. V hujših primerih pa bolnike napotijo do psihiatra.

Na psihoedukativnih delavnicah se bolniki družijo in pogovarjajo o bolezni 

Lahko pa jih zdravniki napotijo na psihoedukativne delavnice, kjer bolnike seznanijo s težavami, ki jih povzroča bolezen, jim omogočijo, da spregovorijo o težavah, si izmenjajo izkušnje in se medsebojno podpirajo in spodbujajo. Cilj je, da se udeleženci delavnic družijo med sabo in po koncu ohranijo stike. Delavnice so namenjene tistim, ki trpijo za blago ali zmerno obliko depresivne motnje, in tudi svojcem, za katere je zaželeno, da so na delavnicah navzoči. Delavnice so brezplačne, bolniki potrebujejo le napotnico zdravnika.

Psihoterapija je med starejšimi najuspešnejša metoda zdravljenja

Poleg delavnic je za obravnavo bolnikov z depresijo in samomorilnim vedenjem na voljo tudi psihoterapevtsko zdravljenje. Traja dalj časa kot delavnice, ki so po navadi v okviru štirih srečanj. Primerna je za starejše bolnike, ki odklanjajo antidepresive ali bi jemanje zdravil pomenilo kontraindikacijo. Psihoterapevtsko zdravljenje starejših je podobno kot zdravljenje mlajših, le tematika je druga. Pri starejših so to izguba bližnjih, omejitve, ki jih imajo starostniki, spremenjen življenjski slog, funkcionalna oviranost. Po končanem zdravljenju se starostniki bolje počutijo, saj imajo več samozavesti in samospoštovanja, zmanjšan občutek jeze in nemoči ter boljše medsebojne odnose. Kljub dobrim rezultatom psihoterapijo uporabljajo redko, čeprav so starostniki s hujšimi depresivnimi motnjami dali prednost terapiji in ne jemanju antidepresivov.

Nikoli vam ne sme postati dolgčas 

Pomembno je, da zdravstveno osebje spodbuja paciente, da ohranjajo telesno in duševno zdravje predvsem v obdobju upokojevanja in v nadaljevanju pri staranju. Poleg ustrezne prehrane morajo poskrbeti za dovolj počitka in spanja, za sproščanje, redno telesno dejavnost, redno vzdrževanje kondicije. Ob tem lahko pomagajo tudi fizioterapevti in delovni terapevti. Predvsem pa naj se ukvarjajo z dejavnostmi in konjički, ki jih veselijo in osrečujejo. To je lahko vrtnarjenje, skrb za živali, branje, ukvarjanje z ročnimi spretnostmi ali kulinariko idr. Vključiti se je dobro tudi v različna društva za vzdrževanje socialnih stikov, saj to zmanjšuje občutek osamljenosti, ki vodi v razvoj duševnih motenj. Ravno tako se je dobro veliko pogovarjati in obiskovati znance in sorodnike, ki živijo sami in imajo manj socialnih stikov.

Raziskave kažejo, da ljudje, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, redkeje obiskujejo zdravnika, imajo manj tveganja za razvoj duševnih motenj, se bolje počutijo in so zadovoljni v življenju. Svojci starejše spodbujajte pri njihovih dejavnostih in jim dajte občutek avtonomnosti, nadzora in moči, tako da jim pri opravilih, ki jih lahko storijo sami, ne pomagate.

Avtorica: Bojana Lekše

Izvirna novica: RTVSLO.si , 9. januar 2016

Prispevek je last medija RTVSLO.si

 

 
< Nazaj   Naprej >
© 2005 - 2022 Nebojse.SI - e-glasilol Društva DAM
Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami