 Na čuječnosti temelječa kognitivna terapija je sodoben način obvladovanja duševnih bolezni, predvsem razpoloženjskih in stresnih motenj. V slovenski prostor jo je prinesel program Nara, ki so ga lani nadgradili še s programom pomoči za strokovnjake, ki se srečujejo z ljudmi v stiski.
Se vam zdi, da preveč premlevate o nekih dogodkih v preteklosti ali da vam misli pogosto polnijo strahovi, kaj bo v prihodnosti? Ste pomislili, da se na stresne situacije ne odzivate ustrezno? Potem ste vabljeni v program krepitve lastnega duševnega zdravja s treningom čuječnosti Nara.
Programi Nara so zasnovani za boljše soočanje s stresnimi situacijami in za preprečevanje in obvladovanje stresa, depresije in drugih neprijetnih občutij. Osnova programa je na čuječnosti temelječa kognitivna terapija, ki združuje znanja meditacije in znanstveno potrjenih spoznanj kognitivne terapije. Ponuja preproste in učinkovite strategije, ki jih lahko posameznik uporabi za izboljšanje svojega telesnega in duševnega zdravja, navaja psihologinja dr. Vita Poštuvan iz Slovenskega centra za raziskovanje samomora pri Univerzi na Primorskem, kjer so program razvili v okviru širšega projekta Moč, s katerim si v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in drugimi partnerskimi organizacijami prizadevajo za izboljšanje storitev na področju duševnega zdravja.Biti prisoten tukaj in zdaj | Znate doživljati življenje v trenutku, ko se odvija? (Foto: Maja Marko)
|
V programu, ki poteka osem tednov po dve uri na teden, se udeleženci v majhnih skupinah učijo vzpostavljanja bolj sprejemajočega odnosa do sebe in svojih težav ter spreminjanja ustaljenih, a neustreznih vzorcev mišljenja in vedenja. Na srečanjih obravnavajo teme, kot so, kako se bolj celostno zavedati in biti prisotni (tukaj in zdaj), kako s pomočjo meditacijskih tehnik usmerjati pozornost, kako misli, čustva in vedenja vplivajo na naše počutje, kako prepoznati in spremeniti vzorce mišljenja in navad, ki nas ovirajo pri spoprijemanju s težavami, kako se soočati s težkimi situacijami... Uspeh pri uvajanju sprememb lahko pričakujemo le, če vložimo v učenje novih veščin in spretnosti dovolj časa in truda, zato morajo udeleženci vaje, ki se jih naučijo na srečanjih, izvajati tudi doma. Z redno prakso tako krepijo občutek, da ni treba biti ves čas v »stanju delovanja«, temveč si lahko dovolijo »stanje biti«.
Po zaključku programa lahko udeleženci obiskujejo nadaljevalna mesečna srečanja. Ta služijo kot spodbuda k nadaljnjemu prakticiranju naučenih vaj. Pomoč strokovnjakom
Program so lani nadgradili s programom Nara – Moč strokovnjakom skozi čuječnost. Namenjen je krepitvi duševnega zdravja strokovnjakov različnih poklicev, ki prihajajo v stik z ljudmi v stiski. To so zdravniki, medicinske sestre in drugi zdravstveni delavci, socialni delavci, psihologi, psihoterapevti, policisti in drugi poklici. »Tudi ti ljudje, čeprav imajo ustrezno izobrazbo in znanje, v stiski potrebujejo razbremenitev. Tovrstnih programov pa je zelo malo, še posebno v regijah, ki so bolj oddaljene od središč. Prav te regije so najbolj ogrožene za samomor in depresijo, tamkajšnji strokovnjaki, ki jih je malo, pa še bolj obremenjeni,« je na predstavitvi programa Nara – Moč povedala psihologinja Janina Žiberna, sodelavka v projektu. Strokovnjaki v šest tednov trajajočem programu dobijo možnost, da se posvetijo sebi in razvijejo veščine, ki bodo koristile njihovemu lastnemu blagostanju, po drugi strani pa bodo lahko tudi bolj kakovostno delali in pomagali svojim klientom – na primer ustrezneje odreagirali v kriznih situacijah, bolje razumeli paciente in jim bili bolj v podporo...
Lani je deset posebej za to usposobljenih psihologinj projekt izvedlo za devet skupin več kot sto strokovnjakov, veliko prijav in dober odziv po koncu programa pa kažejo, da je taka pomoč strokovnjakom zelo potrebna, ugotavljajo izvajalci programa Nara. Želijo si, da bi lahko program izvajali tudi po letošnjem maju, ko se bo projekt Moč končal. Potrebna bi bila sistemska rešitev, je pojasnila dr. Nuša Konec Juričič iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, da bi taka podpora postala del rednih izobraževalnih programov za te poklice. V Veliki Britaniji (program treninga čuječnosti so povzeli po podobnem britanskem programu) so taki programi že del sistema javnega zdravstva.
| Kaj je čuječnost?
Čuječen je posameznik, ki usmerja pozornost na doživljanje vsakega posameznega trenutka, pri čemer to izkušnjo sprejema tako, kot je, in je ne ocenjuje ali obsoja. Ključno je, da prenesemo čuječ odnos na vse vidike svojega doživljanja, to pa lažje naredimo, če zmoremo ne obsojati vnaprej, biti potrpežljivi, otroško radovedni, zaupati vase, da smo, kar smo, da stvari sprejemamo takšne, kot so, in da ne gojimo navezanosti na nekatere vidike našega doživljanja, ki nas lahko ovira pri polnem bivanju.
|
Avtorica: Mojca Lorenčič
Izvirna novica: Dnevnik.si , 7. januar 2016 Prispevek je last medija Dnevnik.si
|
