Zaposleni v domovih za ostarele

Skrb za nemočne je na vrhu seznama, saj kar 11 odstotkov zaposlenih v teh poklicih v nekem obdobju življenja poišče pomoč zaradi depresije. Delovni dan lahko vključuje hranjenje, kopanje in drugačno skrb za ljudi, ki pogosto ne morejo, ne znajo ali nočejo izraziti hvaležnosti. Gre za zelo stresno delo, kjer ni veliko prostora za pozitivno energijo. Med nezaposlenimi je delež obolelih za depresijo, ki znaša 13 odstotkov, komaj kaj večji kot v omenjenih poklicih.

Razdeljevanje hrane

Ljudje, ki v velikih obratih za skupno prehrano pripravljajo in delijo obroke, imajo nizke plače, njihovo delo pa je naporno. Poleg tega so deležni stalnih kritik glede hrane, ki jo strežejo. V zadnjih letih se je s težko depresijo borilo 10 odstotkov takšnih delavcev, več žensk kot moških. Gre za zelo nehvaležno delo, ki velikokrat v zaposlenih vzbudi občutke manjvrednosti, ti pa se poglobijo v depresijo.

Socialno delo

Delo, ki na duševnosti pušča težke rane. Socialni delavci se srečujejo s številnimi težkimi primeri, od zlorabljenih otrok do ljudi, ki živijo na robu preživetja. Težko ostanejo ravnodušni za težave in skrbi drugih, poleg tega ne morejo pomagati vsem, kar še prispeva k depresiji.

Medicinsko osebje

Sem sodijo zdravniki, medicinske sestre in terapevti, skratka vsi, ki so v neposrednem stiku z bolniki. Ti imajo dolge delavnike, nočne izmene, dežurstva, to, kar pa je najbolj stresno, je, da so od njih velikokrat odvisna življenja drugih. Vsak dan se spopadajo z boleznijo, smrtjo, trpljenjem, žalostjo. Prav zato večkrat dobijo vtis, da je naš svet zelo žalosten prostor za življenje.

Umetniki

V takšnih poklicih so dohodki velikokrat neredni, delo pa umetnike pogosto vodi v izolacijo od drugih ljudi. Glede na raziskave je med umetniki in podobnimi poklici kar devet odstotkov takšnih, ki vsaj občasno trpijo zaradi težjih oblik depresije. Mnogi znani umetniki so imeli takšne težave: Ludwig van Beethoven, Virginia Wolf, Ernest Hemingway ...

Profesorji

Mnogi od njih delajo tudi doma, kjer popravljajo pisne teste, spise ipd. So v stalnem stiku z učenci in njihovimi starši. Nekateri od njih so razumni, nekateri pa razvajeni, brezobzirni in nepripravljeni za delo. Vse to pusti posledice na duševnem zdravju učiteljev in profesorjev.

Zaposleni v storitvenih podjetjih

Pogosto se ubadajo z nerealnimi zahtevami strank in nadrejenih, imajo preveč dela in nimajo veliko nadzora nad svojim delovnim in prostim časom. So prvi na udaru ob nezadovoljstvu strank. Njihov urnik je nepredvidljiv, zato težko načrtujejo in organizirajo tako svoje poklicne kot tudi zasebne dejavnosti. 

Vzdrževalci in terenski delavci

Poklicani so zgolj tedaj, ko gre nekje nekaj po zlu. Pogosto so plačani malo, čeprav opravljajo težka dela. Njihov urnik je nepredvidljiv, pri čemer morajo neredko popravljati napake drugih. Poleg tega zaradi narave dela ne morejo stisk deliti s kolegi, saj dela opravljajo individualno in so na neki način izolirani od drugih.

Finančni svetovalci in računovodje

Vedno so pod stresom. Odgovorni so za tuj denar in velikokrat gre za velike zneske. Poleg tega se jim pogosto dogaja, da stranke nanje stresajo jezo, če zadeve ne potekajo tako, kot so pričakovale. 

Prodajalci v neposredni prodaji

Mnogi so plačani po uspehu. Včasih njihovo delo vključuje potovanja ter ločitve od družine in prijateljev, tu pa je še pritisk, ali bodo kaj prodali ali ne, kako jih bo gledal šef, kako bodo preživeli skozi mesec. Prav to so glavni vzroki, zakaj delo neposrednega prodajalca na dolgi rok vodi v depresijo

Avtor: S. N.
Foto: Shutterstoc

Izvirna novica:slovenskenovice.si 11. november 2015

Prispevek je last avtorja in medija slovenskenovice.si