Malo ga potrebujemo, preveč pa nam škodi Natisni E-pošta
Vpisal: DAMa   
17. 07. 2005
ImageStres je kriv za vrsto bolezni in predčasno staranje celic - Moški se odzivajo drugače kot ženske - Pomembno je, da se naučimo premagovati težave

Človekovo telo se je v pradavnini na neko nevarnost, ko so naj denimo prežali plenilci, odzvalo tako, da je začelo srce biti hitreje, povečala se je prekrvitev v mišicah, pospešilo dihanje. Vse te spremembe so človeka pripravile na beg in boj ter mu pomagale preživeti. Naš fiziološki ustroj se od tedaj ni kaj dosti spremenil, način življenja pa bistveno. Ni nam treba bežati pred zvermi, ampak nas obremenjujejo nadrejeni, gneča, finančne težave - da bi stekli stran ali se tepli, danes ne bi bila primerna reakcija, v telesu pa potekajo isti procesi, kot so pred stoletji. Znanstveniki dokazujejo, da je prav stres krivec za vrsto bolezni in tudi za predčasno staranje celic.
»Največji problem je, da pri telesni reakciji sodelujejo številni hormoni, ki zato, ker moramo ostati na mestu in se ne moremo ravno pretepati z vsakim, ki nam gre na živce, ostanejo v organizmu in delajo naprej. Srce bije hitro, zvišujejo nam pritisk, izloča se več želodčne kisline. Delajo nam škodo, kot bi denimo avtomobil vozili z veliko hitrostjo, vendar v nizki prestavi,« je razložila specialistka medicine dela, prometa in športa Metka Teržan iz Zavoda za varstvu pri delu. Posledice so številne: zaradi stalnega stresa postanemo zaskrbljeni, prestrašeni, depresivni, slabše se počutimo, lahko dobimo psihosomatske težave ali celo zbolimo. »Dokazano je, da se pod vplivom stresa poslabšajo vse kronične bolezni, na primer astma, luskavica, pade odpornost. Z njim povezujejo bolezni srca in ožilja, celo infarkt; nekateri opisujejo močne povezave med stresom, kot enim od dejavnikov tveganja, in rakom, predvsem dojke,« je naštela Metka Teržan, ki se ukvarja predvsem z stresom na delovnem mestu.

Image»Stres nedvomno vpliva na stanja, zaradi katerih ljudje manjkajo v službi. EU je pred dvema letoma teden varnosti in zdravja pri delu posvetila stresu na delovnem mestu, že leta 1998 pa so izdali praktične smernice za njegovo preprečevanje. S študijami v tujini so potrdili domnevo, da je stresa vedno več, v zbirki podatkov o bolniškem staležu pri nas pa se je pokazalo, denimo, da je v zadnjih letih pri ženskah najpogostejša diagnoza med duševnimi in vedenjskimi motnjami ravno reakcija na stres,« je povedala Teržanova in dodala, da ljudje iste neprijetnosti doživljamo zelo različno, tudi glede na spol. »Ženske tesnobne in žalostne situacije zaznavajo prej kot moški ter o nespečnosti in slabem počutju hitreje potožijo svojemu zdravniku, medtem ko moški pogosto »odgovorijo« s spremembo življenjskega sloga. Začnejo na primer več jesti, kaditi, piti ali se nevarno obnašati, s čimer kompenzirajo, da so morali mirno reagirati: s hitro in agresivno vožnjo, nevarnimi hobiji ob prostem času. Vse to se kaže v statistikah o pogostem bolniškem staležu, hospitalizaciji in umrljivosti moških v aktivni dobi zaradi poškodb. Pri nas je, če pogledamo vzroke za smrt, razmeroma dosti samomorov, in ta delež, če sklepam po primerjavi med letoma 1990 in 2000, narašča,« je povedala zdravnica.

Med prazniki je za večino ljudi stresa na delovnem mestu manj, ga je pa za mnoge »v skupnem seštevku« še več kot druge dni v letu – priprave praznovanj, gneča na cesti in povsod drugod, nakup daril ... Tisti, ki so sami, pa se počutijo še bolj osamljene. In ni jih malo, ki ravno ob takih, dela prostih dnevih, obležijo v postelji.

Osebnost, geni, socialni položaj

Prilagodljivost na spremembe okolja in nove situacije je ena od osnovnih človekovih življenjskih sposobnosti. Med drugim je ta veščina gibalo napredka. Stres je, do neke meje, koristen, ko jo prestopimo, pa še zdaleč ne. »Več strokovnjakov je že proučevalo povezave med psihičnim stresom in fiziološkimi spremembami, ki jih ta povzroči. Stresni dejavniki vplivajo na ravnovesje nevrotransmiterjev in včasih tudi na prave kemične nevihte v telesu. Močna čustva, naj bodo pozitivna ali negativna, so biološki modulatorji,« je za italijansko revijo Panorama potrdil Massimo Biondi, profesor na rimski univerzi La Sapienza. Pri stresu biokemični mehanizmi povezujejo možgane, limbični sistem, hipotalamus, hipofizo, nadledvične žleze, vegetativno živčevje, imunski in krvožilni sistem, prebavila, kožo.

Kako se bo kdo odzval na dejavnike, ki ga »dušijo«, je odvisno od njegovih izkušenj, osebnosti, značaja in genov. »Znanstveniki so pred kratkim odkrili, da imamo ljudje različno oblikovan gen, ki daje navodila za izdelavo receptorja hormonov stresa, glukokortikoidov,« je pojasnil Giovanni Cizza, endokrinolog iz ameriškega nacionalnega zdravstvenega inštituta v Bethshedi. Leta 2003 so novozelandski znanstveniki pri spremljanju skupine 850 fantov in deklet, starih od nekaj mesecev do 26 let, prišli do sklepa, da je po spremembah na enem samem genu mogoče predvideti, kateri otroci bodo kot odrasli, če se bodo ločili ali izgubili službo, bolj dovzetni za depresijo. Razlike so tudi med rasami, po zagotovilih ameriškega nevroendokrinologa Bruca McEwena pa imajo vpliv tudi socialno-ekonomske razmere posameznika: stres slabše prenašajo ljudje, ki so nezadovoljni na delovnem mestu in jih služba ne izpolnjuje, tisti, ki nimajo moči odločanja, stari, osamljeni, izolirani.

Deset let starejši, kot v resnici

Revija Proceedings of the National Academy Science je pred časom objavila študijo o povezavi med našo lastno predstavo o tem, pod kakšnim stresom smo, in biološkimi spremembami celic. Elizabeth Blackburn in Elissa Epel iz kalifornijske univerze sta opazovali stanje kromosomov belih krvničk pri 58 ženskah, starih med 20 in 50 let, ki žive v zelo stresnih razmerah. Devetintrideset od teh jih ima kronično bolne otroke. Pri tistih, ki so se počutile najbolj obremenjene, so celice kazale tipične znake staranja, celo kakih deset let več, kot so bile ženske v resnici stare.

Nosečnice, ki so bolj izpostavljene stresnim dejavnikom in hkrati dovzetne zanje, tvegajo, da bodo rodile predčasno in bo dojenček prišel na svet zahiran. Nekatere raziskave so pokazale tudi, da je več verjetnosti, da bodo imeli potomci mater, ki so bile med nosečnostjo depresivne in pod stresom, vedenjske motnje in učne težave kot otroci srečnih nosečnic.

Težimo k ravnotežju

Človeško telo je nagnjeno k temu, da čim prej vzpostavi notranje ravnotežje, ne glede na to, kakšne so zunanje, fizične ali psihične grožnje in biokemični odzivi nanje. Če pa je vseh neprijetnih dražljajev vendarle preveč hkrati, se škodljivim posledicam stresa vrata odprejo na stežaj: pospešen srčni utrip in povišan pritisk poškodujeta kardiovaskularni sistem, presežek stresnih hormonov pospešujejo nalaganje maščob in trigliceridov. Če je preveč kortizola, lahko postopoma pride so izgube kostne mase in posledično osteoporoze. Hormonsko neravnovesje utegne povzročiti diabetes tipa 2. Med dolgoročnimi posledicami poznavalci naštevajo še poškodbe možganske celic hipokampusa, slabšanje kognitivnih sposobnosti in spomina.

Nekateri ljudje igrajo v napadu, drugi v obrambi, tretji nekje na sredini. Vendar se vsi ne rodimo kot napadalci, ki najlažje premagujejo življenjske ovire. A se lahko naučimo, kako jih premagovati.

Barbara Hočevar

Objavljeno v Delu , ponedeljek, 3.1.2005.
Članek je last Dela in avtorice.

 
< Nazaj   Naprej >
© 2005 - 2024 Nebojse.SI - e-glasilol Društva DAM
Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami