Zakulisje pogleda

S širokimi zenicami drug drugemu strmiva v oči. Vid nama omogoča, da brez besed z obraznih izrazov prebereva, katero čustvo ta trenutek doživlja drugi. Resnično, drug drugemu gledava v dušo.

Svetloba pade na mrežnico in od tam potujejo električni signali v zakulisje. Šele v zatilnem režnju se ustvari slika, za katero se zdi, da obstaja neodvisno od nas. Ljudje smo vizualna bitja, saj večino informacij iz okolja prejmemo ravno preko oči. Te informacije pa niso enake sliki iz mrežnice - ves čas jih obdelujemo, interpretiramo, iščemo pomen. O tem nam pričajo že optične iluzije, ki v bistvu prevarajo naše možgane, ko si situacije, ki jih tekom evolucije niso bili vajeni, razlagajo na način, neskladen z realnostjo. Gledamo z očmi, a vidimo z možgani.

Včasih pa sploh ni treba, da nas okolje prevara - dovolj je, da sami nismo dovolj čuječi in lahko s tem, da pozabimo usmeriti pozornost na svet okoli sebe, spregledamo velik del življenja. Ste že kdaj plesali tango z zaprtimi očmi? Šele ko vid izgubimo, ugotovimo, koliko se zanašamo nanj … a ravno takrat lahko res začutimo dotike soplesalca, ki so bili ves čas tam, vendar nanje nismo bili pozorni.

Slepoto dojemamo kot oviro, ki veliko ljudem spremeni in omeji življenje. Nevroznanosti se lahko zahvalimo, da že obstajajo bionične oči, ki nekaterim slepim osebam povrnejo vid. Včasih pa ni z očmi prav nič narobe, ampak do napak vida pride v možganih. Ti lahko v zmedi ponudijo sliko - halucinacijo, ki ni realna, vendar jo kljub temu dojemamo kot zelo resnično. Zaznavne in kognitivne distorzije so opredeljujoči dejavniki nekaterih psihičnih motenj. Ko pride do njih, je pomembno, da trpeči osebi pomagamo pri doseganju vpogleda v svoje duševno stanje.

Paranoja, stanje, za katerega je značilno prepričanje, da nas drugi zasledujejo ali nam želijo škodovati, je ena izmed takih kognitivnih distorzij. Morda pa je danes paranoja upravičena bolj kot kdajkoli prej - v družbi opazovalcev nas na vsakem koraku spremljajo kamere in povsod puščamo sledi, ki jih zbirajo obveščevalne službe ali velike korporacije … Nad pomanjkanjem zasebnosti se vse bolj pritožujemo, a vsakodnevna prisotnost milijard ljudi na socialnih omrežjih nas opominja na to, da si v resnici želimo biti opazovani.

Teden možganov se bo letos odvil že dvanajstič zapored, in sicer na dveh lokacijah: v Atriju ZRC ter Slovenski kinoteki. Skupaj si bomo lahko ogledali predavanja, filme, okroglo mizo in se preizkusili na delavnicah. Številna predavanja pa se bodo odvila tudi drugod po Sloveniji.

Vstop na vse dogodke v okviru Tedna možganov, ki jih organizira SiNAPSA, je prost.

PROGRAM TEDNA MOŽGANOV 2015 >>>

Se vidimo!

Dogodke skupaj z društvom SiNAPSA pomagajo organizirati Federacija evropskih nevroznanstvenih združenj (FENS), Center Naprej, Hostel Situla, Humana - združenje svojcev pri skrbi za mentalno zdravje, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, Dom upokojencev Idrija, Inštitut za kineziološke raziskave, Lions Klub Idrija, Ljudska univerza Murska sobota, Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru, Mestna knjižnica Kranj, Optika Mesec, Slovenska kinoteka, Študentska sekcija slovenskega društva za kognitivne znanosti in ZRC SAZU. Vsem organizacijam se lepo zahvaljujemo za sodelovanje.

Vir podatkov: SiNAPSA