Mnogokrat slišimo, da so študentska leta najlepša. Večinoma je res tako, a samo zato, ker so mladi, še ne pomeni, da se nikoli ne znajdejo v duševni stiski, ki ji sami niso kos.
Prav vsi anketiranci so namreč odgovorili, da so jim psihološka svetovanja pomagala in da bi jih morali izvajati tudi v naslednjih letih; 88 odstotkov bi jih psihologinjo obiskovalo tudi v prihodnje. Medtem ko so se na začetku na svetovanje prijavljala predvsem dekleta, je bilo lani razmerje že precej spremenjeno – 35 odstotkov je bilo fantov, pravi vodja projekta Bernarda Jeraj. Individualna svetovanja so brezplačna in potekajo od januarja do junija in od oktobra do decembra vsak četrtek popoldne. V treh urah se psihologinja lahko posveti trem študentom; ura svetovanja je za večino anketirancev dovolj, 12 odstotkov si jih želi, da bi trajalo več časa. Psihologinjo so nekateri obiskali samo enkrat, večina pa bolj pogosto, tudi več kot desetkrat.
Zdravje je seštevek telesnega, socialnega in psihičnega blagostanja. Da bi bili zdravi, moramo biti tudi v dobri psihični kondiciji, saj se le tako lahko spopadamo s stresom in kriznimi dogodki, ki so sestavni del življenja, in preprečujemo razvoj duševnih motenj, razlaga Jerajeva in dodaja: »Študentje so pogosto v stiski zaradi stresa in izgorelosti pri študiju, duševnega zdravja, depresije, tesnobe, osamljenosti, motenj hranjenja, težav v partnerskih ali družinskih odnosih in drugih osebnih težav. Izkazalo se je, da jim je psihološko svetovanje v veliko oporo in pomoč, saj je povpraševanje vedno večje. Do zdaj nismo še nikogar zavrnili – tudi nekaj dijakom smo že pomagali, dobrodošli so vsi ne glede na socialni status in starost, pomembno je le, da so vpisani na katero koli od fakultet naše univerze. Psihologinja po prvem pogovoru presodi, ali so potrebna dodatna srečanja.« Vita Poštuvan, univ. dipl. psihologinja, ki se z mladimi srečuje od uvedbe svetovalnice leta 2011, pojasnjuje, da so cilji svetovanja, psihoedukacije in terapevtske pomoči predvsem izboljšanje razpoloženja, izguba strahu, zmožnost vzpostavljanja zdravih partnerskih odnosov ter boljša koncentracija pri delu in študiju. Spoprijemanje s težavami Psihološko svetovanje je koristilo tudi študentki (ostati želi
anonimna), ki se je zanj odločila v prejšnjem študijskem letu. Zaupala
nam je, da je v nekem trenutku spoznala, da sama ne bo rešila svojih
stisk. Od prijateljice je izvedela za psihološko svetovalnico. Na strani
ŠOUM je poiskala podrobnejše informacije in se prijavila na prvi obisk,
ki ga je imela presenetljivo hitro, česar je bila zelo vesela, saj so
čakalne dobe za takšna svetovanja navadno zelo dolge. »Obisk
svetovalnice je bil zame nekaj novega, nisem vedela, kako se obnašati,
kaj in kako povedati, strah me je bilo odziva psihologinje na vsa moja
čustva, ki jih držim v sebi. A že ob vstopu sem začutila pozitivno
energijo. Psihologinja me je prijazno sprejela, opisala potek
svetovanja, predstavila svoj način dela in me seznanila z vsemi pravili,
ki se jih je treba držati, podpisala sem, da se z vsem strinjam, in
tako sva začeli. Takoj sem dobila občutek zaupanja. Beseda je kar
stekla. Povedala sem, kaj me teži, opisala različne situacije in celo
potočila kakšno solzo. O svojih čustvih in občutkih mi ni bilo težko
govoriti, saj sem se počutila zelo sproščeno in varno. To je za nekoga,
ki ima težave, zelo pomembno.« Pravi, da jo je psihologinja, ki jo je
obiskala še večkrat, res poslušala. »Sliši vsako besedo, hkrati opazuje,
da zazna čustva, ki se ne dajo ubesediti. Po mojem navalu besed na
prvem srečanju je postavila veliko vprašanj. Ob koncu vsakega obiska sem
dobila domačo nalogo – naj npr. vsak dan ponavljam tehniko sproščanja,
ki me jo je naučila. Traja le deset minut, rezultat pa je odličen.« Zdaj
ve, da se raznovrstnim težavam ne moremo izogniti, pomembno pa je najti
prave strategije za njihovo reševanje in sprejemanje. »Te strategije so
v resnici zelo logične in samoumevne, ampak se na njih sami navadno ne
spomnimo. Skupaj s psihologinjo sem prišla do velikih spoznanj o svojih
načinih reševanja težav, počasi jih spreminjava in razlika se že pozna.
Všeč mi je, da se zdaj pogovarjava tudi o drugih stvareh, ne le o
težavi, zaradi katere sem se prijavila v svetovalnico. Pogovor z nekom,
ki ni del tvojega vsakdana, je zelo koristen, saj je objektiven in zato
so nasveti toliko boljši.«
| Največ depresije in anksioznosti Študentje so duševnim boleznim izpostavljeni vsaj toliko kot preostali odrasli. Najmanj pet odstotkov jih ima depresivno motnjo. Poleg depresivnih in anksioznih motenj je med mladimi tudi veliko motenj hranjenja in zlorab psihoaktivnih substanc. Pri ženskah je več depresije, pri moških zlorab, zlasti alkohola. Opijanje je pogosto način samozdravljenja depresije med moškimi, vendar dolgoročno samo še poslabša tako telesno kot duševno zdravje, pravi psihologinja Vita Poštuvan. |
Avtor: Natalija Mljač
Foto: Shutterstock Izvirna novica: slovenskenovice.si , 1. februar 2015 Prispevek je last avtorja in medija slovenskenovice.si |