Duševne stiske pri hemofiliji Natisni E-pošta
Vpisal: Lost   
26. 02. 2015
 Bolečina in duševne stiske pri hemofiliji in drugih prirojenih motnjah strjevanja krvi je naslov knjižice, ki jo je izdalo Društvo hemofilikov Slovenije. Z njo želijo ljudem s hemofilijo in z drugimi prirojenimi motnjami strjevanja krvi ter njihovim svojcem razkrivati tudi to obzorje njihovega življenja.

Hemofilija je skupina dednih bolezni, pri katerih gre za pomanjkanje faktorjev strjevanja krvi. Spada med razmeroma redke bolezni, ima tipične značilnosti kroničnih bolezni in za zdaj ni ozdravljiva. S podaljšano življenjsko dobo se tudi pri bolnikih s hemofilijo pojavljajo moderne bolezni starejše dobe, kot so kardiovaskularne bolezni, rak in sladkorna bolezen. Vse kronične bolezni, tudi hemofilija, nosijo s seboj povečano možnost zbolevanja za duševnimi motnjami, med katerimi so najpogostejše depresija in anksiozne motnje, pravi specialist psihiater, prof. dr. Rok Tavčar, dr. med., vodja Enote za rehabilitacijo na Psihiatrični kliniki Ljubljana, ki v knjižici razloži, kako jih lahko prepoznamo in tudi zdravimo. »Depresija spada ne le med najpogostejše duševne, ampak celo med najpogostejše motnje (bolezni) nasploh. Ocenjujejo, da je v vsakem trenutku depresiven vsak dvajseti človek, vsaj enkrat v življenju pa se z depresijo sreča celo vsak peti, pogostejša je pri ženskah. Njeni tipični znaki so žalost, potrtost, pomanjkanje volje in energije, nespečnost, pomanjkanje apetita, obupavanje in misli na smrt. Podobno pogostnost imajo anksiozne motnje, pri katerih je v ospredju huda tesnoba,« razloži Tavčar in dodaja, da je lahko zdravljenje depresije tako pri nas kot v svetu zelo uspešno, če jo pravočasno prepoznamo. »Zdravljenje se največkrat začne pri osebnem zdravniku, kjer postavijo diagnozo, uvedejo zdravila in svetujejo ter podprejo bolnika. Pri zdravljenju depresije pri bolniku s hemofilijo pa je treba biti pozoren na izbiro zdravila, saj so lahko nekatera zdravila pri hemofiliji bolj priporočljiva od drugih.«

 Tudi bolečina je pogosta spremljevalka bolnikov s hemofilijo, pravi asist. mag. Aleš Pražnikar, dr. med., vodja Službe za nevrorehabilitacijo na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana, ki v knjižici govori o tem, kako lahko uspešno lajšajo in zdravijo bolečino pri hemofilikih. »Ti bolniki potožijo, da je ravno bolečina tista, ki najbolj vpliva na njihovo telesno počutje. Že samo misli na bolečino in vse, kar je z njo povezano, pomembno poslabšajo duševno počutje oziroma kakovost življenja bolnikov s hemofilijo,« poudarja Pražnikar in dodaja: »Čeprav bolečina nedvomno kvari kakovost življenja bolnikov s hemofilijo in jo lahko dokaj uspešno lajšamo, vse kaže, da ji namenjamo premalo pozornosti, zato je treba bolnike s hemofilijo in njihove svojce ali bližnje ozavestiti o tej bolezni ter izobraziti zdravstvene sodelavce o pomenu ter možnostih zdravljenja akutne in kronične bolečine, ki jo prinaša hemofilija. Akutna bolečina je kratkotrajna, lahko tudi zelo huda, vendar jo lahko z mirovanjem in zdravljenjem pomembno ublažimo. Kronična bolečina je dolgotrajna, traja lahko več mesecev, tudi vse življenje. Največkrat je posledica nepopravljivih okvar, dolgoročnih sprememb lastnosti živčnih celic. Zdravljenje kronične bolečine je dolgotrajnejše, bolj zapleteno, po navadi pa so potrebne tudi prilagoditve življenja bolnika. Le s pravočasnim in pravilnim zdravljenjem bolečine bodo lahko bolniki s hemofilijo živeli tako polno življenje, kot bi ga lahko,« je prepričan Pražnikar..

Ker se z izboljšanimi metodami spremljanja in zdravljenja bolnikov s hemofilijo njihova pričakovana življenjska doba daljša, lahko tudi starost poleg osnovne bolezni prinese nekatere druge s staranjem povezane bolezni. Najpogostejša med njimi je demenca, pravi specialistka nevrologinja, asist. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med., vodja Centra za kognitivne motnje Nevrološke klinike UKC Ljubljana. »Starejši ljudje, tudi hemofiliki, morajo biti pozorni na znake in simptome demence, to so postopna izguba spomina, zmedenost, nejasno razmišljanje, manj spretno reševanje težav, vznemirjenost in zablode, človek se izgubi v prej znanih okoliščinah, in zmanjšano zanimanje in nesposobnost opravljanja dnevnih ali vsakdanjih dejavnosti. Če opazite vsaj dva od teh znakov, morate to sporočiti osebnemu zdravniku.«

Demenca je za migreno druga najpogostejša možganska bolezen, zanjo zboli okoli pet odstotkov ljudi, starih nad 65 let, njena pogostost s staranjem narašča, z njo se sooča vsak peti starejši od 80 let. Tako kot za preostale starostnike tudi za starejše bolnike s hemofilijo velja, da lahko sami upočasnijo možnost obolevanja za demenco, če so tudi v srednji in starejši starostni dobi fizično, še bolj pa psihično aktivni. »Vsem starejšim ljudem, tudi hemofilikom, priporočam: trenirajte svoje možgane in ne dovolite, da bi zaradi lastne nedejavnosti ostali prikrajšani za radosti, ki jih je tudi v starosti lahko veliko,« v knjižici svetuje specialistka nevrologinja.

Avtor: Marija Mica Kotnik

Foto: Shutterstock

Izvirna novica: slovenskenovice.si , 23. januar 2015

Prispevek je last medija slovenskenovice.si

 

 

 

 
< Nazaj   Naprej >
© 2005 - 2022 Nebojse.SI - e-glasilol Društva DAM
Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami