 Mama je tista oseba v otrokovem svetu, ki najgloblje seže v njegov duševni svet. Otrok jo za svoje preživetje in razvoj potrebuje, če je v njegovem življenju ni, zazeva velika praznina.To lahko pomeni, da je umrla, odšla, si ustvarila drugo družino, je zaposlena z delom ali ima težave z duševnim zdravjem, odvisnostjo.
Kaj doživlja otrok mame, ki ima duševne težave?
Ali, če je odvisna od alkohola ali raznih tablet za pomiritev, premagovanje depresije ali tesnobe?
Otroci, zelo občutljiva bitja in hkrati dobri opazovalci, bodo hitro zaznali, da nekaj v družini oziroma z mamo ni tako, kot je bilo. Tudi kadar bo mama svoje težave poskušala prikriti, bo otrok globoko v sebi čutil, da se v maminem notranjem svetu dogajajo spremembe.
Tako bo hitro opazil, da depresivna mama veliko poležava, nima toliko energije za igranje, učenje z njim, je zanemarila gospodinjstvo, hiša ni več tako pospravljena, kot je bila nekoč, večkrat izostaja od dela.
Ob tesnobni mami bo občutil njeno nervozo, nemir, pretirano skrb zanj, paniko ob njegovih zakasnelih prihodih domov ali ko je v šoli, morda bo začela jesti več ali manj, kdaj posegla po alkoholu ali kadila več kot običajno. Ob zasvojeni mami bo občutil lastno zapostavljenost, zanemarjenost, manjvrednost v primerjavi z opojnimi substancami. Svet, kot ga doživlja otrok
Vsi otroci, ne glede na materino težavo, sebe, starše, družino in zunanji svet specifično doživljajo.
Najprej se bodo prilagodili novim družinskim razmeram in vzdušju, ki preveva dom. Tako bodo ob depresivni mami čim bolj tiho, kadar počiva na kavču, poskušali bodo opravljati gospodinjska dela, ki jih je prej opravljala sama, jo bodriti, razveseliti, spraviti v dobro voljo, organizirali bodo družinske izlete, šli v trgovino.
Ob tesnobni mami bodo čutili njen strah in stisko, naredili bodo vse, da bi se njena tesnoba in panika zmanjšali. Domov bodo prihajali točno, jo obveščali o vsakodnevnih dogodkih v šoli in obšolskih dejavnostih. Z besedami in dejanji bodo poskušali umiriti njen nemir in notranje viharje.
Velikokrat se zgodi, da ti otroci odigravajo mamino tesnobo s stalnim nemirom, nezbranostjo, slabo pozornostjo, tavajočimi mislimi, nesposobnostjo umiriti se. Ob odvisni mami se bodo vedli podobno, kot se vedejo otroci ob depresivni mami. Postali bodo zelo izražajo, si zadali naloge, ki niso ustrezne njihovi starosti, starejši bodo pričeli skrbeti za mlajše brate in sestre. V šoli bodo nekateri zelo popustili, sami zapadli v računalniške ali druge odvisnosti, si našli družbo, ki kadi, pije, pohajkuje.
Kaj se zgodi s čustveno ranjenim otrokom
Večja je mamina odvisnost ali duševna bolezen, bolj so čustveno ranjeni otroci. Pri vseh gre za pomanjkanje mamine prisotnosti in razpoložljivosti, sočutja, nežnosti, ljubezni, nekateri izmed njih so tako imenovani samorastniki, ki so prisiljeni naučiti se samopreživetvenih strategij – tako praktičnih, fizičnih kot mentalnih in čustvenih, da lahko ob mamini odsotni živijo ali – še hujše – preživijo.
Omenjeni otroci bodo s težavo zaupali ljudem, saj bodo imeli občutek, da jih bodo ti, tako kot mama, zanemarjali, pustili same, čutili bodo, da si ne zaslužijo njihove pozornosti, ljubezni in naklonjenosti. Zato bodo v odnosih vedno ohranjali varno razdaljo, saj so izkusili, kako je boleče, če si nekomu, ki ima težave sam s seboj, blizu.
Do sebe bodo zahtevni, da niso naredili ali dosegli dovolj, da izpolnijo sebe in da bo družina nanje ponosna. Tako bodo v šoli odličnjaki, pozneje bodo večkrat diplomirali, doktorirali, bili na pomembnih položajih v službi ali si zgradili bleščečo kariero, a v sebi čutili, da še niso tam, kamor so si zadali priti.
Nasprotno pa se lahko zgodi, da bodo zaradi lastnega občutka nevrednosti in nesposobnosti opustili šolanje, se predali odvisnostim, zapadli v zlorabljajoče odnose.
Ko bodo odrasli, jih bodo nezavedno privlačili partnerji, za katere bodo skrbeli tako, kot so nekoč skrbeli za mamo, ali pa se poročili z osebo, ki bo razvila neko obliko odvisnosti, morda z osebo, ki bo v njih prebujala občutke zanemarjenosti, nevrednosti, zamenjanosti ali zavrženosti.
Ana Zarnik Horvat, univ. dipl. psih. in spec. zakonske in družinske terapije v reviji Lisa Izvirna novica: aktivna.si , 28. september 2012 Prispevek je last medija aktivna.si |
