Stres prizadene dobro počutje in posredno vpliva tudi na skupino in podjetje pri doseganju njihovih ciljev ali ohranjanju teh na doseženi ravni.

Stres je povezan z delavčevim osebnim življenjem; zato raziskujejo tudi povezave med delom in osebnim življenjem. Ljudje se počutijo stresno, kadar se soočijo s priložnostjo ali grožnjo, ki jo zaznavajo kot pomembno ali jo doživljajo, kot da se ne bodo mogli učinkovito spopasti z njo.

Priložnost je nekaj, kar bi lahko posamezniku potencialno koristilo. Grožnja le nekaj, kar bi mu lahko škodovalo. Stres je močno osebno doživetje, na katerega vpliva tudi osebnostna struktura, sposobnosti in zaznavanje. Kar je stresno za enega, ni nujno za drugega.

Stres ima lahko fiziološke, psihološke in vedenjske posledice. Odnos med stresom in fiziološkimi posledicami je zapleten. Najresnejše posledice, npr. krvnožilne motnje in srčni napad, se običajno pojavijo po dolgotrajnem doživljanju močnega stresa. Psihološke posledice stresa so negativna občutja, čustva in razpoloženja, negativne navade in izgorevanje. Stresno vedenje se kaže v slabih delovnih navadah, porušenih medsebojnih odnosih, absentizmu in bolniškem dopustu.

Delavci, ki so odgovorni zo pomoč drugim, včasih izgorijo. Trije ključni znaki izgorevanja so občutek popolne osebnostne nemoči, emocionalne izčrpanosti in razosebljenja.

Določena stopnja stresa je pozitivna, ker spodbuja k doseganju boljših delovnih uspehov. Kadar so stopnje previsoke, so učinki negativni in je delovni učinek slabši.

Možni vzroki za stres

v družini:
   •  smrt ožjega družinskega člana,
   •  velika nezadovoljstva v družini,
   •  izboljšanje ali poslabšanje zdravja družinskega člana, ločitev v družini,
   •  alkoholizem ali droge v družini,
   •  ločitev od družine,
   •  pomembno povečanje ali zmanjšanje družinskih prihodkov;

v družbi ali med pri|atelji:
   •  smrt ožjega prijatelja,
   •  vzpon ali padec v družbenih aktivnostih,
   •  vodenje skupine ali društva ali stranke,
   •  občutek izločenosti iz skupine,
   •  občutek, da smo žrtev etničnih, rasnih, verskih ali spolnih predsodkov,
   •  konflikti med prijatelji ali kolegi;

osebni razlogi:
   •  obsodba zaradi nespoštovanja pravnih norm,
   •  nosečnost,
   •  izboljšanje ali poslabšanje zdrav-stvenega stanja,
   •  pomembno izbol|šanje ali poslabša-nje finančnega stanja,
   •  težave na spolnem področju,
   •  spremembe v navadah (kajenje, rekreacija, navade spanja, jedi),
   •  problemi s težo ali svojim izgledom (občutkom),
   •  problemi z odvisnostjo - alkohol, droge,
   •  nedoseganje osebnih ciljev ali ob-veznosti,
   •  potovanje;

okol|e:
   •  vzpon ali padec v kvaliteti bivalnih razmer,
   •  preselitev v drugo mesto ali državo,
   •  bučni ali neprijetni sosedi,
   •  problemi s prometom,
   •  vzpon ali padec zvočnega ozadja,
   •  vzpon ali padec v kvaliteti zraka,
   •  vzpon ali padec kvalitete pitne vode,
   •  vzpon ali padec svetlobnih razmer;

delo:
   •  dokončanje dela ali začetek novega posla,
   •  problemi s šefom ali sodelavci,
   •  odpustitev z dela,
   •  povečanje ali skrajšanje delovnega časa,
   •  vzpon ali padec odgovornosti,
   •  občutek prevelike ali premajhne odgovornosti pri delu,
   •  občutek prevelike ali premajhne usposobljenosti za delo,
   •  občutek obremenjenosti zaradi doseganja kvalitete ali rokov,
   •  občutek dolgočasnosti ali monotonije pri delu,
   •  majhne možnosti za napredovanje.

SIMPTOMI STRESA:

   •  potenje: naraščajoče potenje ali lepljenje dlani rok,
   •  pogostejša potreba po uriniranju,
   •  sprememba glasu; jecljanje, drhtenje, napenjanje, zvišanje, hripavost,
   •  tesnoba ali panika, občutek nemoči ali nesposobnosti kontrole,
   •  hiperaktivnost: nenadna eksplozija energije,
   •  težave s span|em, težko zaspi, nespečnost, nočne more,
   •  utrujenost, občutek utrujenosti,
   •  živčnomišična disfunkcija: drgetanje, tresenje rok ali nog, tiki, mrščenje, gubanje obraza,
   •  impulzivno vedenje, nagnenje k poškodbam,
   •  sanjarjenje, fantaziranje, omahovanje,
   •  kožne spremembe, izpuščaji, akne,
   •  ponavljajoči herpes,
   •  gastrointestinalne motnje, kolcanje, vetrovi, napenjanje, zavijanje, driska, zaprtje, hemoroidi, bruhanje,
   •  mišične napetosti, šklepetanje z zobmi, bolečine v grlu, križu, ramah, hrbtu,
   •  neodpornost za infekcije, pogosti prehladi,
   •  pomanjkanje samozavesti, občutek krivde, nesposobnosti,
   •  motnje spolnosti, impotentnost,
   •  migrenski glavoboli,
   •  duševna zmedenost, pomanjkljiva presoja, pomanjkljiv spomin,
   •  ženske: menstrualne težave, predmenstrualna napetost, izguba menstruacije, neplodnost,
   •  moški: neplodnost,
   •  srčnožilni simptomi: pospešeno bitje srca, bolečine v prsih, visok krvni pritisk,
   •  tenzijski glavoboli,
   •  ledvične težave, nabreklost, zadrževanje vode, pretirana žeja,
   •  pesimistične misli, vse gre na slabše,
   •  nemirno sedenje, korakanje gor in dol, bobnanje s prsti ali tresenje s podplatom,
   •  dihalne motnje, plitvo dihanje, omotica,
   •  alergije, vnetja v ustih, koprivnica,
   •  revmatične sklepne bolečine,
   •  zgorn|i dihalni organi, bronhitis, hropenje,
   •  čustvena napetost in živahnost, občutek frustracije, jeze, nemira, razdraženosti, nezadovoljstva,
   •  suhost v ustih ali grlu, težavno požiranje,
   •  čustvena nestabilnost, občutek depresije, nemoči, brezupa, jokavost, težnja k begu,
   •  izguba ali pretiran apetit.

Ovire na poti do cilja lahko povzročijo konfliktne stresne situacije, ki jih lahko premagamo z dodatnimi napori in novim znanjem - takšno ravnanje je prilagojeno veden|e.

Ce dalj časa ne moremo zadovoljiti osnovnih potreb, pride do stanja emocionalne napetosti, nemira in nezadovoljstva.

Stanje notranjega nemira imenujemo frustracija. Dostikrat jo rešujemo z neprilago|enim veden|em, na primer z:
   a) agresijo - zunanja, notranja - napadalno vedenje do drugih ali sebe - samokaznovanje, samomor,
   b) regresijo - vračanje na manj zrelo - otroško vedenje, kletvice, jok,
   c) fiksacijo - vztrajanje na jalovi poti k doseganju cilja,
   d) resignacijo - pasivnost,
   e) kompenzaci|o - izbor lažjega cilja,
   f) če ni dober v šoli, bo pa v športu,
   g) racionalizacijo - sistem opravičevanja in izgovorov, iskanje krivde zunaj sebe,
   h) omolovaževan|em - zmanjševanje uspeha drugih, da bi tako povzdignili samega sebe,
   i) projekcijo - kadar svoje misli, želje in namere pripisujemo drugim,
   j ) fantazijo - megalomanske ideje
   k) represi|o - represija, ĹĄpozabl|anjeŤ,
   l) begom - v bolezen, izostanek, drugo službo, v osamljenost, apatijo, negativizem.

Frustracijska toleranca - odpornost v stresnih konfliktnih situacijah ni enaka. Na splošno velja za obrambne mehanizme:

1. značilni so za vse ljudi,
2. posameznik ne izbira in uporablja mehanizme zavestno,
3. izbira mehanizma je prilagojena vrsti konflikta, ista situacija lahko izzove različne obrambne mehanizme pri različnih Ijudeh,
4. pri določeni osebi se bolj ali manj izoblikuje sklop obrambnih mehanizmov, ki karakterizirajo njegovo osebnost,
5. mehanizmi imajo lahko ugodne ali škodljive učinke. Koristni so, ker zmanjšujejo učinke tesnobe in večajo samozavest, karveča odpornost oziroma frustracijsko toleranco,
6. kadar učinki obrambnih mehanizmov niso koristni za zmanjševanje anksioznosti, se lahko pojavijo bolj drastične posledice - zlom in vrsta akutnih duševnih motenj.

Posledice frustraci|e:
a) pozitivne - vložimo večbjji napor in dosežemo cilj,
b) negativne - strah, tesnoba, obrambni mehanizmi.

Frustraci|ska toleranca - odpornost v stresnih konfliktnih situacijah ni enaka

Nevroze:
a) reakcije anksioznosti - tesnobnosti, strahu, neugodja,
b) fobije.

Psihiatrija ločuje tri kategorije fobij:

1. agorafobija,
   •  z napadi panike,
  •  brez napadov panike. Nerazumna tesnoba, ki jo občuti oseba v prostoru, kjer je beg lahko otežen ali onemogočen.

2. socialna fobija
Nerazumna tesnoba, ki se pojavi ob različnih izpostavljenostih pred drugimi Ijudmi, ki povzroči, da se človek izogiba družbi oziroma beži v osamo.

3. specifična fobija
Nenehen in nerazumen strah ob prisotnosti nekaterih posebnih dražljajev, ki skupaj dajejo občutek, da se je treba dražljaju izogniti oziroma bežati pred njim:

   •  živali - strah pred živalmi ali insekti,
   •  naravni pojavi v okolju - npr. nevihta, višina ali voda,
   •  kri-iniekdja-poškodba - ki se sproži pri nekaterih invazivnih medicinskih posegih,
   •  situacijski tip - ki se sproži v posebnih situacijah, npr. v javnem prevozu, tunelih, na mostovih, v dvigalih, med letenjem, vožnjo ali v zaprtih prostorih,
   •  druge oblike - razen že omenjenih -npr. dušenje, bruhanje, krči.

Definicija: fobije so iracionalni, NERAZUMNI občutki, ki motijo vsakdanja rutinska opravila.

Zgled: če se bojimo višine in se zato izogibamo potrebnemu prečkanju mostov na poti v službo, je naš strah nerazumljiv. Če nas strah moti v vsakdanjem uživanju življenja ali zaposli naše misli do te stopnje, da ne moremo delati, spati ali početi stvari, ki nas zanimajo, potem je to že nerazumno.

Ključ do odkrivanja fobične motnje je, da mora biti strah neprimeren in nesorazmeren s situacijo. Večina Ijudi, ki jih je strah višine, ne bo odklanjala obiskati prijatelia, ki živi na vrhu stolpnice; oseba s fobijo pred višino vsekakor ne bo šla. Sam strah ne določa fobije, oba, strah in izogibanje, morata biti očitna.

Zagovorniki Freudove psihoanalize teoretizirajo, da ie lahko vzrok za otroško agorafobijo hladen ali neprimeren odnos matere do embria zaradi nezaželene nosečnosti.

Sodobne teorije učenja namigujejo, da se lahko agorafobija razvije zato, ker se Ijudie izogibajo situacijam, za katere menijo, da so boleče ali neprijetne. Torej, implicirano je pomanikanje posnemanja strategij in samospoštovanja. Spet v drugih raziskavah ugotavljajo, da skoraj polovica oseb s fobijami ni nikoli imela bolečih izkušenj z objekti, pred katerimi jih je strah. Morda slišimo, da ie npr. nekoga pičila kača in se tega začnemo bati tudi sami. Skoraj nihče od nas se ne boji avtomobila, čeprav skoraj vsak pozna nekoga, ki je bil ranjen v prometni nesreči. Kot pravi Martin Seligman (1971), so Ijudje morda prirojeno ĹĄpripravljeniŤ se učiti različnih fobij. Več kot milijon let so imeli Ijudje, ki so se hitro učili izogibati se kačam, strelam in drugim nevarnostim, možnosti za preživetje in so to prenesli v svoje gene. Da bi se bali avtomobilov in pušk, smo imeli v evolucijskem razvoju še premalo časa.

Druga mogoča razlaga je, da Ijudje razvijajo fobije pred dogodki, ki jih ne rnorejo predvideti ali kontrolirati. Nevarnost je mnogo bolj stresna, kadar nas preseneti. Blisk ie nenapovedljiv in nekontroliran. Nasprotno pa nas ne skrbi, da nas bo neprijetno presenetila električna vtičnica in ne poznamo fobij pred vtičnicami.

Kaže, da ie človek biološko pripravljen priučiti se strahovom pred različnimi živalmi ali situacijami, ki so pomembno ogrožale preživetje med evolucijskim razvojem. Nagnjen je tudi k razvoju fobij proti stvorom, ki zbujajo gnus, npr. polži, črvi, podgane in ščurki.

Obsesivno-kompulzivne reakcije
- prisilne ideje (da bo zbolel, da bo doživel nesrečo, itd)

nevrastenja - utrujenost, nesposob-nost koncentracije, nespečnost,
konverzija - slepota, odpoved organske funkcije brez ob|ektivnega razloga.

Psihoze:
1. manično-depresivna psihoza - ciklofrenija,
2. shizofrenost - autizem, halucinaci-je, bizarnost,
3. paranoidnost - preganjavica, grandomanija.

Duševna bolezen je lahko posledica kroničnega delovnega stresa in pomeni za določeno družbo pomembno socialno in ekonomsko vprašanje. Posebno v zadnjem času veliko razpravljajo tako na Japonskem kot v zahodnem razvitem svetu o novi psihosomatski motnji, tako imenovanem izgorevanju. Opredelili so jo kot doživetje individualnega stresa, še posebno pri poklicih, kjer je potrebna visoka emocionalna raven (nega bolnikov, izobraževanje, socialne službe, skrb za duševno zdravje, kazensko pravosodje in podobno).
Izgorevanje pomeni čustveno izčrpanost, razosebljenje in zmanjšano osebno doseganje ciijev.

Načini preprečevanja stresa, doseganje ciljev

I. METODA Briana Tracyja - sistem avtosugestije
1. Pri zastavljanju ciljev obstajajo štiri večje ovire:
a) ljudje se ne zavedajo pomena ciIjev,
b) ljudje ne vedo/ kako zastaviti cilje.
c) strah pred odklonitvijo, kritiko zavira Ijudi,
d) strah pred neuspehom je najpomembnejši posamezni razlog.

2. Sistematični proces oziroma oris zastavljenih ciljev za tisoč odstotkov poveča verjetnost uspešnosti.
3. Goreča želja je edina resnična meja vaših sposobnosti.
4. Samozaupanje - razviti morate absolutno prepričanje, da je vaš cilj mogoče doseči.
5. Zapišite si- naj se vaši cil]i kristalizirajo* na papirju.
6. Določite vse razloge zakaj, zaradi katerih si želite doseči ta cilj.
7. Analizirajte vaše izhodišče - zavedajte se svojega trenutnega položaja.
8. Določite si rok, deadline - cilj so ĹĄsanje z rokomŤ.
9. Ugotovite ovire, ki jih boste morali premagati.
10. Ugotovite, katera dodatna znanja in sposobnosti boste potrebovali za doseganje svojega cilja.
11. Ugotovite, kdo so osebe in organizacije, katerih pomoč boste pri tem potrebovali.
12. Napišite postopke - seznam vsega, kar boste morali storiti, da bi dosegli svoj cilj.
13. Vsak dan si poglejte svoj cilj kot realnost.
14. Podprite svoje cilje in načrte s pogumom in odločnostjo.
15. Ne omahujte in ne zamenjujte ciljev.

II. AVTOGENl TRENING.
za sproščanje po Johanessu Heinrichu Shultzu:

Ideja in metoda avtogenega treninga (AT) sta delo nemškega profesorja psihiatrije Shultza(1884 - 1953), ki ie uvedel metodo kot del psihoterapevtske obravnave. Po nekaterih spremembah je še danes edina, ki učinkovito sprošča in odpravlja škodljive učinke stresa.

Sprostitvena metoda avtogenega treninga, koncentrativna samosprostitev, je kot nalašč za sodobnega človeka, ki ima malo časa.

III. METODOLOGIJA SOLVE
Mednarodna organizacija za delo (ILO) je s Programom za varno delo lani dala pobudo, ki jo je poimenovala SOLVE ( REšITEV), za reševanje ĹĄpsihosocialnihŤ problemov pri delu.

Psihosocialni problemi, ki izvirajo iz alkohola in drog, nasilja, stresa, tobaka in HIV/AIDS, so glavni razlog za poškodbe pri delu, smrti, bolezni in odsotnosti z dela po vsem svetu.

V Veliki Britaniji izgubijo vsako leto več kot 40 milijonov delovnih dni zaradi dejavnikov stresa. Približno tri milijone delavcev Evropske unije trpi zaradi spolnega nadlegovanja. VZDA je etno umorjenih blizu tisoč delavcev pri svojem delu.

Takšni problemi niso značilni le za razvite dežele. Ocenjujemo, da bo v svetu umrlo petsto milijonov Ijudi zaradi kajenja tobaka, večina v deželah v razvoju.

VJužni Afriki ocenjujejo, da se bo produktivnost v naslednjih desetih letih razpolovila zaradi HIV/aidsa.

Za delavca torej psihosocialni problemi pomenijo ožigosanje, osamitev, bolezen, poškodba ali celo smrt. Podjetje lahko vodijo v resno krizo, negativni družbeni imidž, absentizem, fluktuacijo zaposlenih, poškodbe pri delu, naraščajoče stroške zavarovanja, izgorevanje kadrov in naraščanje stroškov nadomeščanja.

Nova spodbuda na področju varnosti in zdravja pri delu, imenovana SOLVE, ima cilj ozaveščati delodajalce in jih usposobiti, da se bodo lahko spopadli s takšnimi problemi ali jih znali preprečiti, preden se pojavijo.

Običajno so psihološke probleme reševali tako, da so se oprli na zunanjega izvedenca, ki naj bi zadevo proučil in skušal odstraniti simptome. SOLVE je drugačen. Skuša opozoriti, kako psihosocialni problemi lahko spodbujajo drug drugega; kako na primer nekdo, ki trpi zaradi močnega stresa, lahko razvije odvisnost od alkohola ali drog in zato ga začnejo sodelavci zaničevati in odklanjati. Ne le da se začnemo direktno spopadati z odvisnostjo od alkohola ali drog, skušamo tudi odpravljati vzroke stresa z izdatnejšo družbeno podporo ali spremembo na delovnem mestu.

Program prav tako neposredno povezuje psihosocialne naloge z običajnimi nalogami vodstva, kot so produktivnost, kakovost, zadovoljstvo delavcev in odnos do uporabnikov. Ustrezna in učinkovita politika spopadanja in preprečevanja psihosocialnih problemov ima dobre posledice za poslovanje.

Kako deluje SOLVE? Seminarji so običajno več kot petdnevni, tako da vsak dan obravnavamo enega od psihosocialnih problemov. Prva stopnička ie razvijanje odkritih odnosov do problemov in ustvarjanje takšne klime, da lahko vsak svobodno razpravlja in sprejema nove ideje.

Druga stopnja zajema izobraževanje udeležencev z osnovami razumevanja problemov in načini spopadanja z njimi. Na koncu tega dela udeleženci seveda ne postanejo svetovni eksperti za aids, vendar imajo dovolj znanja o tem, kako se z njim spopasti ali ga zmanjšati. Na koncu preverimo pridobljeno znanje s posebnimi simulacijskimi vajami in testi znanja.

IZVLEČEK
Avtor predstavlja problem stresa in njegov negativen vpliv na zdravje in varnost pri delu, opiše zgodovino pojma, posledice stresa in mogoče vzroke zanj, njegove simptome, obrambne mehanlzme, načlne preprečevanja stresa in doseganje ciljev, metodologijo SOLVE.

Stress as a risk factor
ABSTRACT
The author presents the problem of stress and its negative impact on health and safety at work, describes the history of this phenomenon, conseguences of stress and possible reasons for it, its symptoms, defensive mechanisms, ways of preventing stress and reaching goals, the SOLVE methodology.

mag. Marko Miš, univ. dipl. psih.
ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d.

Literatura:
1. ťWorld of WorkŤ, The Magazin of ILO, No.42, March, 2002
2. Hannes Lindemann: Avtogeni trening, sprostitev v stiski, Cankarjeva založba 1974
3. Brian Tracy: Brezmejna moč mišljenja, Ljubljana, 1999
4. Janek Musek: Psihologija osebnosti, Ljubljana, 1977

Vir: Revija Delo in varnost , št. 04/2002, str.189-192