 Zopet smo vas razveselili z novim, odličnim priročnikom "Mejna osebnostna motnja za telebane".
Očarljiva, vznemirljiva, zaupna, inteligentna in zabavna oseba se nenadoma spremeni v nesramno, leno, jezno, samouničujočo in mračno – radikalna in takojšnja sprememba brez očitnega razloga. Kaj povzroča tako nepredvidljive vzpone in padce od strahu do besa in intimne bližine do oddaljenosti, ter dramo.
Mejna osebnostna motnja (MOM) ali borderline osebnostna motnja je najpogostejša in najbolj uničujoča osebnostna motnja, ki v zmedo in obup pahne tako tiste, ki za njo trpijo, kot tudi njihove bližnje. Iz vsebine:
Ta knjiga vas bo popeljala v svet MOM in vam pokazala, kaj v resnici pomeni živeti s to motnjo. Za razliko od nekaterih drugih knjig in člankov o MOM se trudi ohranjati sočuten in prijazen pogled na ljudi, ki za to motnjo trpijo. Morda jo berete, ker veste ali sumite, da imate MOM ali nekatere njene simptome. Če je tako, se boste z branjem lahko izdatno poučili o MOM, njenih vzrokih in učinkovitih načinih zdravljenja.
Morda pa ste bralec, ki skrbi za ali ljubi nekoga s to motnjo. Ob branju te knjige boste odkrili, zakaj se ljudje z MOM vedejo tako, kot se, spoznali pa boste tudi, kako se jim lahko približate in jih bolje razumete. In ne nazadnje, četudi niste v tesnem odnosu z osebo, ki trpi za MOM, imate morda sodelavca, soseda, šefa ali znanca s to motnjo ali vsaj nekaterimi njenimi najpogostejšimi simptomi. Celo bežen odnos z nekom, ki ima to motnjo, je lahko presenetljiv izziv. S to knjigo boste laže razumeli, kaj se dogaja in kako se lahko soočate s težavami, ki jih prinaša MOM.
Če ste terapevt, lahko s pomočjo te knjige obogatite svoje razumevanje MOM. Izvedeli boste, kako se soočati s težavnimi terapevtskimi vprašanji. Ugotovili boste tudi, kako postavljati meje in hkrati skrbeti zase in za svoje kliente.
O avtorjih  Charles H. Elliott
Dr. Charles H. Elliott je klinični psiholog in član učnega osebja na Fielding Graduate Institute. Je soustanovitelj Akademije za kognitivno terapijo, mednarodno priznane organizacije, ki pooblašča kognitivne terapevte za zdravljenje depresije, tesnobe in drugih čustvenih motenj. Poleg tega je napisal veliko člankov in knjižnih poglavij na področju kognitivno-vedenjske terapije. Doma in po svetu je izvedel je številne predstavitve o novostih pri ocenjevanju in zdravljenju čustvenih motenj. Je soavtor knjige Premagovanje anksioznosti za telebane (Wiley Publishing), Zakaj ne morem dobiti, kar si želim? (Davies-Black, 1998; A Behavioral Science Book Club Selection), Zakaj ne morem biti starš, kakršen si želim biti? (New Harbinger Publications, 1999) in Votli otroci (Prima, 2001).
Laura L. Smith
Dr. Laura L. Smith je klinična psihologinja pri Presbyterian Medical Group na Kliniki za vedenjsko medicino v Albuquerqueiju v Novi Mehiki. Tam se specializira za ocenjevanje in zdravljenje odraslih in otrok z diagnozo depresije in drugimi čustvenimi motnjami. Poleg tega je predstavljala novosti v razvoju kognitivne terapije tako domačim kot mednarodnim javnostim. Dr. Smithova je tudi soavtorica knjige Premagovanje anksioznosti za telebane, (Wiley Publishing), Votli otroci: vrniti dušo generaciji, izgubljeni v mitu o samozavesti (Prima, 2001), in Zakaj ne mnenje dr. Mojce Zvezdane Dernovšek o izdaji knjige morem biti starš, kakršen si želim biti? (New Harbinger Publications, 1999).
mnenje dr. Mojce Zvezdane Dernovšek o izdaji knjige Knjiga Mejna osebnostna motnja za telebane nov priročnik iz že uveljavljene serije Za telebane, obravnava mejno osebnostno motnjo, ki je najpogostejša med osebnostnimi motnjami (po ocenah 1-3%populacije) in povzroča hude stiske v medosebnih odnosih v ožjem in širšem družinskem krogu, v socialnih mrežah in v delovnem okolju. Knjiga izpolnjuje že skoraj nevzdržno praznino, ki je v Sloveniji prav na področju strokovno podkovanih in z dokazi podkrepljenih knjig s področja duševnega zdravja in dobrega počutja ter osebnostne rasti. To je knjiga, ki ne bi smela manjkati prav v nobeni družini, saj je razsežnost problematike tako velika, da je nemogoče ne srečati osebe s temi težavami. Specifična znanja iz priročnika so nepogrešljiva.
Specialisti psihiatri in specialisti družinske medicine se srečujejo z osebami z mejno osebnostno motnjo pri vsakodnevnem delu. Približne ocene pogostosti mejne osebnostne motnje v populaciji pacientov, ki obiskujejo družinske zdravnike je do 10-20%,v populaciji, ki obiskuje psihiatre pa med 20-40%. Osebe z mejno osebnostno motnjo se po pomoč zatekajo v primeru poskusov samomora, anksioznih stanj, akutne stresne motnje, prilagoditvene motnje in depresije. Pogosto je pri njih zloraba in odvisnost od psihoaktivnih snovi. Zlasti pa obiskujejo psihiatre svojci oseb z mejno osebnostno motnjo, saj so povsem izčrpani, iztrošeni in v večji meri razvijejo depresijo in anksiozne motnje.
Podpiram prizadevanje Pasadene, ki svoje poslanstvo izdajanja knjig razume zelo široko in namenja pozornost tudi tako pomembnim, a žal prezrtim področjem kot je duševno zdravja in dobro počutje.
|
