Sistematično izmišljanje novih bolezni

A doktor Knock se ni bil pripravljen vdati v usodo.
Toda kako lahko novinec zvabi vitalne ljudi v svojo ordinacijo? Kakšna zdravila naj predpiše zdravim? Knock je zvijačno laskal vaškemu učitelju in ga pripravil do tega, da je začel prebivalcem predavati o nevarnosti mikroorganizmov. Poklical je vaškega bobnarja in dal oznaniti, da vabi novi zdravnik vse ljudi na brezplačni pregled - da bi "zajezil srhljivo širjenje bolezni vseh vrst, ki se zadnja leta širijo po naši nekoč tako zdravi regiji".

Čakalnica se je napolnila. V ordinaciji je Knock ugotavljal čudne simptome in plahtal naivne vaščane, da potrebujejo njegovo stalno oskrbo. Mnogi so odtlej obležali v postelji in tam se jim je kvečjemu še nabrala voda. Na koncu se je vas spremenila v eno samo bolnišnico. Zdravih je ostalo le še toliko ljudi, kolikor jih je bilo potrebnih za nego bolnikov. Lekarnar je obogatel, enako pa gostilničar, čigar gostilna se je spremenila v zasilni lazaret.

Ob večerih je Knock navdušeno opazoval morje lučk, ki so svetile na vseh koncih, v 250 razsvetljenih bolniških sobah, v katerih so - po zdravnikovih navodilih - vtaknili 250 termometrov v za to namenjene telesne odprtine, takoj ko je ura odbila deseto.
Igra v treh dejanjih Knock ali triumf medicine je doživela burno premiero leta 1923 v Parizu. V naslednjih štirih letih so delo francoskega pisatelja Julesa Romainsa izvedli 1300-krat, ga pozneje večkrat upodobili na filmskem platnu, v šolah pa ga prikazujejo še danes. Predstava doktorja Knocka je neuničljiva - njegova uprizorjena medicina živi naprej v resničnem življenju, v tem, kako se zdravi ljudje spreminjajo v paciente.

Toda v vlogi goljufivega vaškega zdravnika, ki ljudem izbija iz glave zdravje, je neprimerljivo večja moč: sodobna medicina. Zdravniška združenja in farmacevtske družbe, pogosto ob podpori združenj obolelih, oznanjajo v začetku novega stoletja novo zdravilstvo, v katerem ni več prostora za zdravega človeka.

Zato, da ohrani velikansko rast minulih let, mora medicinska industrija vse pogosteje zdravstveno vzeti v roke tudi zdrave. Farmacevtski koncerni, ki delujejo po vsem svetu, in mednarodno povezana združenja zdravnikov na novo definirajo zdravje: spremenljivo življenjsko usodo, za malenkost drugačne lastnosti ali drugačno vedenje od običajnega sistematično razglašajo za bolezen. Farmacevtska podjetja podpirajo odkrivanje bolezenskih slik in tako ustvarjajo nove trge za svoje izdelke.

Tako se je leta 1998 na primer prvič pojavil "sindrom Sisi": v enostranskem oglasu podjetja SmithKline Beecham. Po mnenju koncerna so pacienti depresivni in jih je treba po potrebi zdraviti z zdravili, ki delujejo na psiho. Premagala naj bi bolezensko pobitost, spodbudila aktivnost in pozitiven odnos do življenja. Sindrom potrtosti so imenovali po avstrijski cesarici Elizabeth (Sisi), ker da je utelešala ta tip bolnika. Odtlej so mediji sprejeli izraz, širijo pa ga tudi psihiatri. Danes je baje samo v Nemčiji že tri milijone obolelih s sindromom Sisi.

Psihiater Markus Burgmer in njegovi sodelavci z univerzitetne klinike v Münstru so pred kratkim razkrinkali vsesplošno žalost kot iznajdbo industrije. Z analizo strokovne literature so razkrili, da bolezenska slika nima znanstvene podlage. Niti omenjanja sindroma Sisi v medijih - med drugim je izšla o njem celo poljudnoznanstvena knjiga - so vodile do podjetja za stike z javnostjo, imenovanega Wedopress, za njim pa stoji neki izdelovalec zdravil.

Pri Wedopressu si danes štejejo v čast, da so »sprožili medijsko kanonado o novi depresiji«. Pri podjetju povzemajo takole: "Sindrom Sisi se je uveljavil kot poseben izraz depresije, sprejeli so ga zdravniki in pacienti."

še en primer. Podjetji Jenapharm in Dr. Kade/Besins Pharma poskušata razširiti glas o bolezni, ki naj bi domnevno napadala milijone moških v najboljših letih: angleško imenovani aging male sindrome, sindrom moškega staranja ali moško menopavzo. Podjetji sta spravili v tek inštitute za mnenjske raziskave, agencije za odnose z javnostjo, oglaševalce, profesorje medicine in novinarje, da bi oznanile moško meno kot resno in razširjeno bolezen. Na tiskovnih konferencah so objokovali "zahrbtno izgubo" moške hormonske produkcije. Povod za kampanjo je bil prihod dveh hormonskih preparatov na trg.

"Zvito in tudi nekoliko nizkotno je prepričevati ljudi, da imajo nekaj, o čemer prej sploh niso vedeli, da obstaja," pravi Jacques Leibowitch, zdravnik v bolnišnici Raymond Poincare v bližini Pariza.

Diagnoze v industrijsko razvitih državah so se groteskno razširile. Zdravniki menijo, da so pri homo sapiensu odkrili okrog 30.000 raznih nalezljivih bolezni, sindromov, motenj in obolenj. Za vsako bolezen obstaja tableta - in vse pogosteje obstaja tudi za vsako tableto bolezen. V angleščini že obstaja poseben izraz za ta fenomen, disease mongering, trgovanje z boleznijo.
Izumitelji bolezni služijo denar na zdravih ljudeh, ki jih prepričajo, da so bolni. Medicinska strokovna združenja in združenja obolelih ter farmacevtska podjetja v medijskih kampanjah, ki se kar ne končajo, opozarjajo javnost na motnje, ki so domnevno zelo hude in jih zdravimo precej manjkrat, kakor bi jih morali: socialne fobije, odvisnost od interneta, zvišana stopnja holesterola, depresije, čezmerna telesna teža, menopavza, predhipertonija, revmatizem mehkih tkiv, sindrom razdraženosti črevesja ali erekcijske disfunkcije.

Ärzte Zeitung (Zdravniški časopis) opozarja, da "ogroža dve tretjini 45-letnih moških v Porurju infarkt". Več kakor trije milijoni Nemcev bolehajo za kroničnim sindromom utrujenosti (chronic fatigue syndrome), trdi düsseldorfski Medical Press - in zraven sramežljivo dodaja, da ne jamči za številko. Društvo za medicino prehrane in dietetiko iz Aachna je šlo še dlje: preprosto razglaša, da "so vsi ljudje v Nemčiji prizadeti zaradi pomanjkanja vitaminov".

Vsak peti oče, ki je sicer zanesljiv in potrpežljiv z otroki, enkrat v življenju zboli za pravkar odkritim »sindromom tigra v kletki«, zatrjujeta profesor splošne medicine iz Münstra Klaus Wahle in podjetje za stike z javnostjo Medical Consulting Group. Zaradi doslej neznane, specifične nerazpoloženosti se očetje "ne znajo več pravilno odločati in se neprestano prepirajo z vsemi po vrsti, tako kakor tiger, zaprt v kletki". V tem primeru lahko menda pomagajo k ponovnemu ravnovesju v možganih zdravila, ki vplivajo na psiho, in izvlečki šentjanževke.
51 odstotkov ljudi trpi za "refleksnimi simptomi prizadetosti kakovosti življenja", oznanja neka splošna zdravnica iz Bavarske - in misli pri tem na zgago.

Na neki zasebni kliniki v Kölnu so prešteli, da je v Nemčiji natanko 822.595 ljudi s hiperhidrozo: prizadeti se potijo, domnevno tako močno, da potrebujejo zdravniško pomoč.

Tudi nemški upokojenci na Mallorci so zreli za otoškega zdravnika: kljub čudoviti okolici – ali pa morda prav zaradi nje - se pojavlja pri njih "rajska depresija". To bolezen je baje opazoval v sončni španiji službujoči psihoterapevt Eckhard Neumann.

Podobno grozljiva se zdi leisure sickness, bolezen brezdelja, patološka nesposobnost za brezdelje. Nizozemec Ad Vingerhoets meni, da imajo to bolezen trije odstotki ljudi. Simptomi segajo od utrujenosti, glavobola in bolečin v sklepih do bruhanja in depresije. Izogibati se je treba počitniškim krajem, ker tam bolezen razsaja še posebno silovito.

Že samo pripadnost ženskemu spolu obravnavajo zdravniki kot telesno bolezen. Podjetja nagovarjajo dekleta, na primer v brezplačnih revijah, ki ležijo v čakalnicah ginekoloških ambulant. »Ko se dogovarjate za naslednji obisk, povprašajte za termin za najstnice,« svetuje listič Women's Health, ki po navedbi v impresumu izhaja z "izključno podporo družbe z omejeno odgovornostjo Grünenthal". V uvodniku piše: "Ginekolog je spremljevalec v vseh življenjskih obdobjih in pogosto prehodi s svojimi pacientkami celotno življenjsko pot - od mladih let do starosti."

Vsa prelomna obdobja v ženskem življenju so že zdavnaj preoblikovali v medicinske težave. Večina prihodnjih nemških mater sodi med rizične nosečnice, število carskih rezov na materino željo pa raste. Vsako leto odstranijo 160.000 maternic, pri čemer je po mnenju izvedencev vsaj 60.000 posegov odvečnih. Dnevi menstruacije ("predmenstrualni sindrom") in seveda čas mene so spremenjeni v medicinske poskuse: vsaka četrta nemška ženska, starejša od štirideset let, jemlje estrogenske preparate, čeprav se koristi uporabe znanstveno ne dajo dokazati.

Potem ko se izumljena bolezen zasidra v zavesti ljudi, se zdi pacientom in zdravstvenemu zavarovanju samoumevno, da so z njo povezani zdravila in terapije. Tudi z aktualno reformo zdravstva zamujamo priložnost, da bi pometli z izumljanjem bolezni - ni ovir za zakonsko zagotovljeno izkoriščanje socialnega zavarovanja, a tudi lahkovernih samoplačnikov. Medtem ko čez vse meje naraščajoči stroški preobremenjujejo zdravstveni sistem, gre podjetjem v farmacevtski industriji odlično. Leta 2002, med splošno krizo, je dobiček desetih največjih farmacevtskih podjetij spet zrasel za čednih trinajst odstotkov. Bogata panoga nameni za oglaševanje več denarja kakor za raziskave. Za utrjevanje položaja na trgu namenijo veliki farmacevti tretjino svojega izkupička in tretjino zaposlenih.

Korak za korakom pri tem napihujejo bolezni ali si jih preprosto izmišljujejo. "Oglaševalci stvari vedno zelo poživijo, to je vendar naravno navdušenje," je pojasnil Fred Nadjarian, šef podjetja Roche v Avstraliji za British Medical Journal. Konec devetdesetih je hotela družba oglaševati antidepresiv aurorix, ki naj bi pomagal pregnati socialno fobijo ali strah pred družbo, domnevno bolezensko obliko plahosti. V sporočilu za medije, ki ga je sponzoriral Roche, so trdili, da trpi zaradi sindroma, ki »uničuje dušo«, ter se da zdraviti z vedenjsko terapijo in z zdravili, milijon Avstralcev.