V zadnjem času je bilo mogoče zaslediti veliko raziskav, ki so proučevale povezanost sladkorne bolezni in depresije. Ugotovili so namreč, da sta bolezni med sabo močno povezani. V prispevku si bomo pogledali, kakšne so povezave med njima, možne razlage, zakaj do tega prihaja, in osnovne ukrepe ob depresiji.
Depresija je duševna motnja, ki se nanaša predvsem na spremembe v razpoloženju. Ko govorimo o klinični depresiji, imamo v mislih močne občutke žalosti in potrtosti ali pa občutke brezvoljnosti, ki jih lahko spremljajo še naslednji simptomi: motnje spanja, zmanjšan ali pretiran apetit, nemir, pomanjkanje telesne energije, občutki krivde, slabša sposobnost koncentracije in samomorilne misli. Za takšno obliko depresije v povprečju v enem letu zboli nekaj manj kot sedem odstotkov ljudi. Večkrat pa opazimo bolj blage oblike depresije, pri kateri posamezniki doživljajo le posamezne simptome, ki prav tako zmanjšujejo kakovost življenja in prispevajo k manjši storilnosti.
PRI SLADKORNIH BOLNIKIH JE VEČ DEPRESIJE
Pokazalo se je, da sta depresija in njene blažje oblike med posamezniki, ki imajo sladkorno bolezen, dvakrat pogostejši kot v splošni populaciji. Razlogi zakaj je tako, še vedno niso povsem pojasnjeni, vendar je zelo verjetno, da k temu dejstvu največ prispeva breme kronične bolezni. Sladkorna bolezen namreč zahteva veliko vsakodnevnega prizadevanja za urejen krvni sladkor, ki pa včasih kljub veliko vloženemu trudu ni najbolj urejen in ni v želenih okvirih. Večina ljudi se počuti žalostne in razočarane, ko uvidi, da nad svojo boleznijo nima toliko kontrole, kot bi si je želeli. To se odraža v vsakodnevnem življenju, ko kljub pravilnim in ustreznim ukrepom krvni sladkor preveč niha. Včasih slabo razpoloženje okrepijo občutki krivde ob zaužitju prevelike količine hrane, opustitvi telesnega gibanja in rednega spremljanja ravni krvnega sladkorja. Nekateri se tako ujamejo v začaran krog, kjer depresivni občutki posamezniku ne omogočajo, da bi se z boleznijo ustrezno spopadal, hkrati pa je ravno sladkorna bolezen tista, ki je vir prenekaterih neprijetnih misli in občutkov. Strokovnjaki so ugotovili, da so bolj nagnjeni k depresiji posamezniki, ki so s sladkorno boleznijo bolj obremenjeni, jo težje sprejmejo, imajo večje občutke krivde ob prekrških in jih je bolj strah hipoglikemije ali posledic bolezni. Poleg tega depresijo večkrat opazimo pri tistih, ki se soočajo z diabetičnimi zapleti oziroma jih imajo celo več hkrati. Obdobja depresije se rada pojavijo ob postavitvi diagnoze ali spremembi režima zdravljenja, recimo ob uvedbi zdravljenja s tabletami ali ob prehodu na insulinsko terapijo. Na splošno večino ljudi potre, ko opazi, da se je njihovo zdravstveno stanje pomembno poslabšalo, taka obdobja pa lahko vodijo do depresije. Podobno je bilo v raziskavah, ki so spremljale posameznike več let, ugotovljeno, da imajo tisti, z bolj izraženimi simptomi depresije več možnosti za nastanek sladkorne bolezni tipa 2. Dejstvo je namreč, da depresivno razpoloženje vpliva na posameznikovo telesno nedejavnost,nedejavnost, zato imajo takšni ljudje ponavadi večjo telesno težo, se manj gibljejo, so manj zainteresirani za pripravo zdrave hrane in tudi več kadijo. Vsa ta vedenja prispevajo, da se hitrejše in laže razvije sladkorna bolezen. Polega tega so nekatere raziskave ugotovile, da so lahko za povišano tveganje za razvoj sladkorne bolezni pri depresiji odgovorni tudi nekateri notranji procesi v telesu, ki so skupni obema boleznima.
KAKO STA POVEZANI DEPRESIJA IN SLADKORNA BOLEZEN?
V stresnih situacijah naše telo sprošča določene hormone, ki vplivajo na porast krvnega sladkorja. Vsak, ki ima sladkorno bolezen in si redno meri krvni sladkor, ve, da se lahko krvni sladkor poveča ob stresnih in čustveno obremenjujočih trenutkih, kot so recimo izpiti, obiski zdravnika, žalostna novica … Podobno se telo odzove na prijetne dogodke, ki jih je oseba dolgo pričakovala, zato je ob njih vznemirjena (obiski, rojstni dnevi, potovanja …). Ko so ljudje depresivni, doživljajo veliko več stresa kot sicer, saj so njihove sposobnosti za obvladovanje stresa in tolerantnost močno znižane. Dogodki jih prej razburijo, vznemirijo, spravijo v slabo voljo, da postanejo zaskrbljeni, žalostni in napeti, kar lahko močno vpliva na raven krvnega sladkorja. Poleg neposrednega vpliva stresne situacije so osebe v takšnih trenutkih bolj zmedene in lažje pozabijo na meritev sladkorja. Ker se obremenjujejo z drugimi zadevami, jim zmanjka energije za pripravo ustrezne prehrane, pomanjkanje časa pa hitro pripelje do opustitve športne aktivnosti. Pri dobri urejenosti krvnega sladkorja je za posameznika zelo pomembnatudi socialna podpora oziroma podpora najbližjih in okolja. Ker se depresivna oseba navadno zapre vase in začne opuščati različne vrste socialnih stikov, s tem izgubitudi podporo okolice pri vodenju sladkorne bolezni. Svojci in prijatelji depresivno osebo težko razumejo, saj depresije navadno ne prepoznajo kot bolezen, temveč kot pretirano reakcijo posameznika na življenjske dogodke. Tako se lahko poglobijo konflikti in spori, depresivni posameznik pa se lahko počuti še bolj osamljenega s svojo boleznijo. ZAKAJ JE POMEMBNO, DA DEPRESIJO PREPOZNAMO IN ZDRAVIMO?
Poleg tega, da depresija močno zmanjša kakovost posameznikovega življenja, slabo vpliva tudi na potek sladkorne bolezni. Raziskave so pokazale, da je ob depresiji zdravljenje sladkorne bolezni manj učinkovito, hitreje se razvijejo srčno-žilne bolezni pa tudi nekateri drugi diabetični zapleti, kot na primer nefropatija. Zaradi depresije bolnik zase slabše skrbi, opušča obiske pri zdravniku, se redkeje vključuje v izobraževalne programe, neredno jemlje zdravila, in kot smo že omenili, slabše samoureja sladkorno bolezen s pravilno prehrano, telesno vadbo in samokontrolo krvnega sladkorja. Na žalost pa se vse prepogosto dogaja, da depresije ne prepoznamo in ne zdravimo. Bolniki duševne težave pogosto skrivajo, zdravnikupa poročajo le o telesnih simptomih bolezni. Konec koncev so nekateri simptomi depresije podobni znakom slabo urejene sladkorne bolezni, kot na primer utrujenost, upad želje po spolnosti, spremembe apetita in telesne teže … Stigmatizacija duševnih motenj, ki je še vedno prisotna v slovenskem prostoru, vpliva tudi na to, da je posamezniku težko priznati in pokazati okolici, da ima težave z razpoloženjem. Zato je zelo pomembno, da so svojci in zdravniki pozorni na opazne spremembe v bolnikovem obnašanju. Ko vidimo, da se oseba zapira vase, izgublja interes za stvari, ki so jo prej zanimale, in je večino časa slabo razpoložena, je treba pomisliti na težave z depresijo.
KAKO LAHKO PREPOZNAMO TEŽAVE Z DEPRESIJO?
Ko opazimo, da ima posameznik težave z razpoloženjem, je bistvenega pomena, da ne pustimo, da bi stvari šle kar svojo pot. Depresija se v večini primerov sicer res lahko sama pozdravi, vendar nezdravljene epizode trajajo dlje in so čedalje hujše. Strokovno depresijo zdravimo s psihoterapijo ali zdravili. Od psihoterapevtskih pristopov so zadnje čase najbolj razširjene vedenjsko kognitivne tehnike, ki na občutke depresivnosti poskušajo vplivati s sistematično aktivacijo posameznika, aktivnim planiranjem pozitivnih doživetij, vključitvijo v družabne dogodke in nenazadnje s spreminjanjem depresivnih negativnih misli. Pri medikamentozni terapiji (z zdravili) zdravnik najpogosteje tako imenovane antidepresive, ki pomagajo telesu vzpostaviti ravnovesje tistih snovi v možganih, ki so odgovorne za počutje. Njihov učinek se pokaže šele po več tednih, zdravila pa je treba jemati več mesecev, vendar je pomembno, da ne povzročajo odvisnosti. Predpišejo jih lahko osebni zdravnik, specialist za kronično bolezen in psihiater.
SIMPTOME DEPRESIJE JE TREBA PRAVOČASNO PREPOZNATI
V boju z depresijo lahko veliko naredi vsak sam. S tem, ko se posameznik začne zavedati, da je težnja po umiku in nedelovanju predvsem simptom bolezni, se laže čim večkrat pripravi za izvajanje aktivnosti, ki so ga prej veselile, in se s tem začne bolje počutiti. Ker se je v depresivnem obdobju izjemno težko prepričati, da so takšni ukrepi smiselni, imajo lahko zelo pomembno vlogo tudi podpora svojcev in prijateljev, ki pomagajo posamezniku uvideti, da je življenje vendarle lahko tudi prijetnejše. Kot smo videli, se lahko sladkorna bolezen in depresija na različne načine prepletata in krepita simptome drug druge. Zato je odgovornost vseh nas, da poskušamo simptome depresije pravočasno prepoznati inse z njimi po svojih močeh ustrezno soočiti, pri čemer pa nasvet in pomoč strokovnjakov ni nikoli odveč. Ob ustreznih ukrepih se pri večini posameznikov z depresijo razpoloženje bistveno spremeni in oseba spet zaživi staro življenje, tokrat bogatejša za nove izkušnje in spoznanja.
| KJE POISKATI POMOČ?
Nevladne organizacije na področju pomoči osebam z depresijo in njihovim svojcem pomagajo s svetovanjem, skupinami za samopomoč in različnimi podpornimi programi za svojce. Poleg tega izvajajo še programe izobraževanja za osebe z depresijo in njihove bližnje, nekatere izmed njih pa ponujajo še internetno svetovanje npr. http://www.nebojse.si ali http://med.over.net/forum5/list.php?51,page=5 . Namen naštetih aktivnosti je predvsem preprečevanje ponovitev depresije ter ohranjanje dobrega počutja. S tem namenom številne izmed njih ponujajo organizirane skupinske aktivnosti za preživljanje prostega časa (npr. družaben in rekreativne aktivnosti), ki pomagajo zlasti v primerih zgodnjih in blažjih oblik depresije, saj povečujejo občutje splošnega zadovoljstva, poleg tega pa pomagajo izboljšati samospoštovanje. Prav tako pa lahko skupinska vadba pomaga pri premagovanju občutkov osamljenosti. Nevladne organizacije so aktivne še na področju založništva, osveščanja javnosti o depresiji ter pri razbijanju predsodkov, ki jih ima družba še vedno do oseb z depresijo. |
Avtorica: Simona Primožič, univ. dipl. psih., UKC Ljubljana, Pediatrična klinika, Klinični oddelek za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Izvirna novica: Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije , marec 2010 Članek je last medija Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije in avtorice |