|
 VPRAšANJE Andreja:
Pozdravljeni!
Sem 27-letni študent iz Ljubljane in vam pišem v zvezi z dogodkom, ki se mi je pripetil pred približno tremi leti. Takrat sem namreč doživel napad panike (med prvomajskimi počitnicami). Napad je trajal ca. 20 sekund ( sicer ne vem natančno, saj se je meni zdelo kot da traja celo večnost), spremljali pa so ga občutek oteženega dihanja, rahla omotica, občutek brezizhodnosti (obupa), srce pa mi je razbijalo kot še nikoli. V istem trenutku se je v meni naselil strah, ki pa ga še do danes nisem uspel čisto odpraviti. V naslednjih nekaj mescih so se v meni neprestano porajala vprašanja - Kaj se je sploh zgodilo z menoj? Sem doživel živčni zlom? Ali se bo ponovilo? Kaj to pomeni? - in podobno, kar je v meni dodatno vzbujalo konstantna nemir in strah in razmišljal sem samo še o tem.
 Ker odgovorov pač nisem imel, je nemir v meni postajal vedno bolj intenziven in od takrat sem imel občutek, kot da me je vsega strah. Sčasoma sem s pomočjo joge, njenih tehnik sproščanja in meditacije uspel nemir (anksioznost) nadzorovati in se ga v veliki meri znebiti. Ko sem zbral dovolj poguma, sem za vse te težave povedal tudi svojemu zdravniku (resda skoraj leto kasneje), ki me je po diagnozo napotil k prijatelju psihiatru, ki je le potrdil sume napada panike. Ker je šlo za "lažji" in enkraten napad panike tudi nisem prejel nobene terapije (tablet in podobno). Kljub temu, da je šlo za "lažji" napad panike, pa je v meni pustil globlje posledice kot bi se zdelo na prvi pogled. še zmeraj veliko razmišljam o njem kar me zelo skrbi. Kot da se nebi mogel s tem sprijazniti oz. preboleti dogodka. Zaradi pritiska vseh teh skrbi, se me je začela v določenih obdobjih lotevati tudi rahla depresija. Ta v meni strah le še povečuje, oziroma sproži v meni nemir kadarkoli samo preberem ali slišim kaj o depresiji. Kljub depresiji (ta se pojavlja le občasno, pa vendarle zato nič manj zaskrbljujoče), še zmeraj normalno funkcioniram v svojem okolju - obiskujem fakulteto, se družim s prijatelji, obiskujem fitness itd. Ker sem svoje težave zgoraj opisal le na hitro, o njih pa bi se rad s strokovnjakom psihoterapevtom resno in bolj temeljiteje pogovoril, sem se odločil, da vam pišem in vas prosim za mnenje. Vprašanj mi ne manjka. Obenem me zanima, če bi lahko prišel direktno v kontakt z vami, oz. kakšna je čakalna doba in ali imate koncesijo ali zasebno prakso. V pričakovanju vašega odgovor, vas lepo pozdravljam, Andrej
ODGOVOR PSIHIATRINJE: Spoštovani Andrej, napad panike, ki ste ga nazorno opisali, je dokaj pogosta oblika anksioznosti, ki pa zaradi svoje velike intenzivnosti lahko, tudi če se ne ponavlja, kot ste to opisali vi, povzroči velik strah pred tem, da bi se ponovil, da nekako nimamo več svojega telesa in uma povsem pod kontrolo. Prav zaradi tega se v terapiji anksioznih motenj učimo prepoznavati in sprejemati stopnjo anksioznosti, ki jo trenutno občutimo. Zelo dobro je, da ste uspeli z jogo in drugimi tehnikami sproščanja vzpostaviti kontrolo nad svojo notranjo napetostjo. Depresivnost različnih stopenj je pogosto posledica travmatskih doživetij kot je lahko tudi napad panike. dobro bi bilo, da bi se o svojem doživljanju lahko pogovorili s psihoterapevtom. Psihiatrična ordinacija Rudnik za enkrat še nima koncesije, čakalna doba pa je teden do dva. Naročite se lahko po telefonu 4288406, kjer boste dobili tudi vse dodatne informacije. Lepo pozdravljeni, Marjeta Blinc |
