V današnjem času gospodarske krize je vedno več ljudi v stiski. Posledično se vedno več ljudi sooča z depresijo in anksioznimi motnjami. Te lahko s seboj prinašajo povečano število samomorov, zato je pogovor o tovrstnih motnjah ter organizacija strokovne pomoči zelo pomembna, še posebej ob prihajajočem svetovnem dnevu preprečevanja samomora, ki letos poteka pod geslom 'Preprečevanje samomora v različnih kulturah'.
Slovenija je v Evropi po številu samomorov, po podatkih Eurostata, na četrtem mestu. Regije z največ samomori v Sloveniji so Posavje, Koroška in Pomurje. Te regije imajo, skupaj z Dolenjsko, najmanjše število strokovnjakov za duševno zdravje.
Povprečna starost oseb, ki so naredile samomor je 47 let, raziskave pa kažejo na velik odstotek poizkusov samomora tudi pri osebah mlajših od 20 let. Zato je potrebno biti pozoren na znake samomorilnosti pri vseh starostnih obdobjih. 80 odstotkov vseh samomorov naredijo moški, pri katerih je samomorilnost trikrat večja kot pri ženskah.
Klasifikacija Diagonostičnega in statističnega zbornika mentalnih motenj (DSM IVTR) uvršča depresijo med motnje razpoloženja, v kateri se oseba kronično počuti nemočno, žalostno, obupano, nepomembno, ima nizko samospoštovanje in je apatična.
Anksioznost pa je stanje povečane občutljivosti na grožnjo, pri kateri oseba konstantno išče izvor grožnje (strah torej ni usmerjen na specifično grožnjo).
V psihoterapiji iščemo razloge, da se oseba odloči za samomor. Po Bob-u in Mary Gulding (1979) oseba že v zgodnjem otroštvu, glede na svoje izkušnje, sprejema odločitve – tudi take, ki so zanjo negativne: 'Ne obstajaj!', 'Ne bodi ti!', 'Ne pripadaj!', 'Ne bodi pomemben!', 'Ne bodi blizu!' …
Samomor je eden od izhodov, ki jih oseba izbere. Po Holloway-u 1973 in Cowles-Boyd-u, 1980 se oseba v otroštvu lahko odloči: 'Če bo prehudo, se lahko vedno ubijem, krivim nekoga drugega in ga ubijem ali lahko znorim!'
Pri samomorilnih osebah se, seveda v kombinacijah, pojavlja predvsem prepoved – 'Ne obstajaj!', za katero oseba nima dovolj velike zaščite. Zaščita je lahko druga odločitev, na primer, ko se oseba odloči, da bo ustregla drugim, kar v kombinaciji z 'Ne obstajaj!' pomeni sestavljeno odločitev 'Lahko obstajam, dokler ustrežem drugim!'. V sestavljeni odločitvi z 'Ne bodi blizu!' pa to pomeni – 'Lahko obstajam, dokler nisem blizu!'. Te zaščite so lahko ogrožene z zunanjimi dogodki ali osebnostnimi spremembami. Na primer, če se je oseba odločila 'Lahko obstajam, če ustrežen drugim'!, ji zaščita lahko peša, kadar ima oseba težave v odnosih, saj čuti, da ne uspe ustreči pomembni osebi.
Z depresijo, anksioznostjo in samomorilnostjo se ne soočajo le oseba v stiski, ampak tudi njihove družine. Seveda se pojavlja vprašanje, kaj sploh bližnji lahko naredi, da pomaga osebi. Odnosi so pri opori in pomoči samomorilni osebi zelo pomembni. Seveda pa nihče ne more na mesto te osebe prehoditi poti do zdravja. Obstajata 2 pristopa – medicinski in psihoterapevtski. Medicinski pristop se posveča motnjam v biokemji možganov in večinoma uporablja medikamente. Terapevtski pa temelji na odnosu in pogovoru. Znotraj transakcijske terapije je pomembno, da se najprej zaprejo izhodi (dogovor, da oseba ne bo naredila samomora), preden se dosega osebnostne spremembe.
In kaj lahko naredijo bližnji? Osebi stojijo ob strani, ji pomagajo pri iskanju pomoči in je ne obsojajo – psihološke težave in medicinska ter psihoterapevtska pomoč, so namreč za mnogo ljudi še vedno tabu, zraven pa je prisotna tudi stigma. A pred težavami si ne moremo zakrivati oči – potrebno je iskati rešitve.
Koga torej poklicati? Prijatelja, družino, lahko se obrnete na bolnišnico, pomoč na telefonu … V Sloveniji se uvaja vedno več preventivnih programov, a ob ekonomski krizi je treba programe še okrepiti, v krogu prijateljev in družine pa okrepiti odnose.
Tanja Krist
Literatura: 1. Stewart, I., Joines, V.: TA today, A new introduction to Transactional analysis, Lifespace Publishing, Nothingham and Chapel Hill, 2009. 2. Tinley, T., Thanet Centre fo Psychotherapeutic studies Birmingham: Dictionary of Transactional analysis, Whurr Publishers Ltd., London1999. 3. Merican Psychiatric Association: Diagnostic and statistical manual of mental disorders, fourth edition, text revision. Washington, DC, Merican Psychiatric Association, 2000. 4. www.ivz.si.
|