  V Sloveniji je lani samomor storilo 437 ljudi. Na IVZ zato poudarjajo pomen preventivnih dejavnosti in opozarjajo, da je preprečevanje samomorov naloga celotne družbe in da se je moramo zavedati 365 dni na leto.
Lani je v Sloveniji samomor storilo 437 ljudi in čeprav se število v zadnjih letih zmanjšuje, se mora nadaljevati delo na področju preventive, so ob Svetovnem dnevu preprečevanja samomora, ki bo 10. septembra, sporočili z Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ). Svetovni dan preprečevanja samomora je priložnost, da se ljudi ozavešča o problemu, da se zmanjša s samomorom povezane stigme, predvsem pa, da se javnost informira o tem, da je samomor oblika prezgodnje umrljivosti, ki se jo da preprečiti.
V Sloveniji je v letu 2011 samomor storilo 348 moških in 89 žensk. Količnik samomora – število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev na leto – znaša 21,3, za moške 34,3, za ženske pa 8,6. Med bolj ogrožene se še vedno uvrščajo vzhodne regije. "Čeprav je količnik v primerjavi s prejšnjim letom nekoliko višji, pa je še vedno nižji od količnika v letu 2009 in v Sloveniji je še vedno razviden trend upada števila samomorov, ki se nadaljuje že nekaj let. V zadnjih desetih letih je namreč prišlo do pomembnega, skoraj 30-odstotnega zmanjšanja števila samomorov," je povedala Alenka Tančič Grum z IVZ. Dodala je, da bi na podlagi te statistike zelo težko govorili o negativnem vplivu gospodarske krize na problematiko samomora, ampak bi prej izpostavili pomembnost preventivnih aktivnosti, ki lahko prispevajo k zmanjševanju števila žrtev. Poudarila je, da se mora kljub trendu upadanja oziroma prav zaradi njega delo na področju preventive samomorilne ogroženosti nadaljevati. Vsako leto 10. septembra obeležujemo Svetovni dan preprečevanja
samomora, ki sta ga Mednarodna zveza za preprečevanje samomora in
Svetovna zdravstvena organizacija prvič razglasili leta 2003. |
V Sloveniji se je predvsem v zadnjem desetletju okrepilo delo, usmerjeno v preprečevanje samomorilne ogroženosti, preventiva samomorilnega vedenja pa je tudi eno izmed prednostnih področij Resolucije o Nacionalnem programu duševnega zdravja, ki je v pripravi. "Preventivne aktivnosti se usmerjajo tako na izobraževanje strokovnjakov kot tudi na bolj ogrožene skupine prebivalstva. Letos je ob evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti večji poudarek na področju preventive samomorilne ogroženosti med starejšimi," je še pojasnila Tančič Grumova. Kot je še napovedala, bo prav zato 19. septembra 2012 v Mariboru za vse strokovnjake, ki se ukvarjajo s starejšimi, potekalo izobraževalno srečanje o preprečevanju, prepoznavanju in zdravljenju depresije kot najpomembnejšemu dejavniku tveganja za samomor. Namen je pritegniti predvsem strokovne delavce iz vzhodne Slovenije, ki je bolj samomorilno ogrožena.
 | Slovensko geslo letošnje obeležitve je "Čim več luči življenja in čim manj praznih copat". (Foto: Thinkstock)
|
V Sloveniji eden največjih strokovnjakov s področja suicidologije Na Inštitutu Andreja Marušiča, ki deluje v okviru Univerze na Primorskem, so lani ustanovili Slovenski center za raziskovanje samomora, ki ga vodi priznani suicidolog Diego de Leo.
De Leo je tudi eden od pobudnikov Svetovnega dneva preprečevanja samomora in bo letos ob tej priložnosti v Sloveniji. "Raziskovanje samomorilnega vedenja je eden pomembnih elementov preprečevanja. Samo z natančnimi analizami stanja, spremljanjem trendov, poznavanjem dejavnikov tveganja in varovalnih dejavnikov lahko preprečevanje samomora zastavimo tako, da je ustrezno za naše okolje. Sploh v Sloveniji, kjer imamo kar nekaj posebnosti glede samomorilnega vedenja, je to še posebej pomembno. Raziskovanje in preventiva samomorilnega vedenja morajo postati prioritete v družbi," je povedala namestnica vodje Slovenskega centra za raziskovanje samomora Vita Poštuvan.
V zadnjem letu je center sodeloval v velikem številu evropskih in nacionalnih projektov. V septembru se začnejo preventivne delavnice v okviru projekta A (se) štekaš?!? za dijake, starše in šolsko osebje. Dijaki se bodo na izbranih srednjih šolah lahko vključili v program, kjer bodo razvijali dobro samopodobo, asertivnost, izražanje čustev, skrb za duševno zdravje, njihovi starši bodo dobili informacije o stiskah mladostnikov, medtem ko bodo učitelji vključeni tudi v poglobljen trening prepoznave samomorilnega vedenja in ukrepanja ob tem. ZNAKI SAMOMORILNEGA VEDENJA:
| Znaki so lahko verbalni ali neverbalni. Če gre za verbalne zanke, so to lahko izjave kot npr.: "Ne morem več.", "Najrajši bi kar zaspal.", "Nič nima več smisla.", med neverbalnimi znaki pa so poslavljanje, pisanje oporoke, oddajanje svojih stvari itd. Na hudo stisko posameznika opozarjajo tudi spremembe v razpoloženju ter opuščanje aktivnosti in umikanje v samoto. Tveganje za samomor se poveča takrat, kadar se več dejavnikov tveganja pojavlja hkrati (npr. hkratna izguba službe, prisotnost medosebnih težav, depresivno razpoloženje ...). |
 | Preprečevanje samomorov je naloga celotne družbe, ki se je moramo zavedati vseh 365 dni na leto, so opomnili na IVZ. (Foto: Thinkstock)
|
437 parov hišnih copat za vse lanskoletne žrtve V društvu Ozara Slovenija bodo ob Svetovnem dnevu preprečevanja samomora slovensko javnost opozorili na problematiko s posebnim obeležjem, ki ga bo sestavljalo 437 parov hišnih copat, ki ponazarjajo umrle zaradi samomora v lanskem letu. Poleg copat bodo v večernih urah prižgali prav toliko luči, ki simbolizirajo upanje, da bo preventivno delo v prihodnosti čim bolj uspešno. Na stojnici bodo mimoidoči lahko dobili informacije o fenomenu samomora in službah pomoči, ki so na voljo v primerih hudih duševnih stisk, je napovedal predsednik društva Ozara Slovenija Bogdan Dobnik in dodal, da bo obeležje na ogled v Ljubljani, Celju, Mariboru in Kopru.
Anka Zavasnik, predsednica Slovenskega združenja za preprečevanje samomora, pa je opozorila, da je zelo pomembno sodelovanje različnih institucij in področji. Sodelovanje bi vzbudilo upanje, da se v prihodnosti Slovenija ne bi več uvrščala med s samomorom najbolj obremenjene države v svetu, je dejala. Dodala je še, da želijo z letošnjim mednarodnim geslom, ki se glasi "Preprečevanje samomora po vsem svetu – krepitev varovalnih dejavnikov in vzbujanje upanja", opozoriti, da moramo biti pri preprečevanju samomora usmerjeni tudi v razvijanje dejavnikov, ki ljudem pomagajo iskati konstruktivne izhode iz stiske. "To lahko dosegamo na različnih nivojih, v družini, ki je pomembna za čustveni in osebnostni razvoj otroka in ki nudi članom oporo v kriznih situacijah; v širšem okolju (šolah, delovnih mestih, društvih, nevladnih organizacijah), ki omogoča posameznikom doseganje lastnih ciljev in vključenost v socialno mrežo; v okviru javnega zdravstva, ki nudi strokovno pomoč rizičnim skupinam prebivalstva in v celotni populaciji, ki ob prepoznavanju problema in posledic samomorilnega vedenja lahko pomaga pri pravočasnem prepoznavanju ogroženih posameznikov in pri spodbujanju drugačnih načinov reševanja problemov," je še povedala. KONTAKTI ZA POMOČ V STISKI
| 112 Reševalna služba
01 520 99 00 Klic v duševni stiski (med 19. in 7. uro zjutraj)
116 123 Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik (skupna, brezplačna številka; 24h na dan)
116 111 TOM, telefon otrok in mladostnikov (med 12. in 20. uro). |
Avtor: Ni.J.
Izvirna novica: 24ur.com , 07.09.2012 Članek je last medija 24ur.com in avtorja
Foto: Thinkstock |
