Anksiozne motnje O ANKSIOZNOSTI, STRAHU, PANIKI
Strah je del normalnih človekovih izkušenj. Vsi poznamo napetost, ki se pojavi, kadar se počutimo ogroženi ali se znajdemo v različnih stresnih situacijah, kot so npr. javno nastopanje, prepiri in razni izpiti. Življenje nas tudi neizogibno popelje skozi različne težke preizkušnje, kot so npr. razdor zveze ali izguba bližnjega, spremembe finančnega in družbenega položaja, bolezen itd. Ob vseh teh stresnih situacijah je strah popolnoma normalen človeški odziv. Reakcija strahu in panike je bila tekom evolucijskega procesa vgrajena v možgane naših prednikov, da bi jim pomagala preživeti v bitki za obstoj. Na nek način je ostanek časa, ko je srečanje s sabljastim tigrom v divjini pračloveku povedalo, naj zbeži, kolikor ga nesejo noge.
Za nekatere ljudi pa tovrstni trenutki zaskrbljenosti in močnega strahu niso le osamljeni, občasni primeri, omejeni samo na stresne situacije. Zanje je strah konstantna in prevladujoča sila, ki resno moti kakovost njihovega življenja ter presega merico običajne živčnosti.
Na milijone ljudi trpi za boleznijo živčnega sistema, ki ga v medicini imenujejo anksiozna motnja. Ta bolezen se manifestira v več specifičnih, sorodnih si oblikah, za katere je značilen ekstremno uničujoč strah.
Preberite več o posameznih anksioznih motnjah s klikom na gumbek "preberi več" pod spodnjimi naslovi.
|
Depresija |
|
|
Težja depresivna motnja
Težja depresivna motnja je resna razpoloženjska motnja, ki vpliva na vse življenjske aspekte. Poleg težje depresivne motnje ali unipolarne depresije, poznamo še bipolarno depresijo, drugače imenovano tudi manična depresija. Depresija kot motnja normalnega življenjskega stila je znana že zelo dolgo, zapise o njej lahko najdemo tudi v Stari zavezi.
Spremembe v razpoloženju so naraven, normalen del življenja. Ljudje običajno prepoznajo spremembo razpoloženja in se z njo zadovoljijo. Ljudje z depresijo pa velikokrat ne morejo razložiti vzroka svoje depresije, čeprav jo opisujejo kot čustveno bolečo in zelo žalostno. |
Preberite več...
|
|
Socialna anksioznost |
|
|
Kaj je socialna anksioznost?
Socialna anksioznost oz. socialna fobija je bila med vsemi anksioznimi motnjami prepoznana in definirana zadnja. Ljudje s socialno fobijo doživljajo nenehen in neracionalen strah pred družabnimi (socialnimi) situacijami, v katerih bi jih drugi ljudje lahko ocenjevali ali obsojali. Strah še naraste, kadar osebe s socialno fobijo menijo, da bodo v prisotnosti drugih doživele ponižanje ali se na nek način osramotile. |
Preberite več...
|
|
Generalizirana anksioznost |
|
|
Kaj je generalizirana anksioznost? Anksioznost je do neke mere čisto normalna pri ljudeh. Kronična, pretirana zaskrbljenost pa ni. Ljudje z generalizirano anksioznostjo čutijo nenehno anksioznost, ki velikokrat nima nekega očitnega vzroka. GA je lahko blaga in obvladljiva, za nekatere ljudi pa je lahko uničujoča. Razen tega, lahko tudi povzroči ali poslabša druge zdravstvene težave, tako fizične kot psihološke. Generalizirano anksioznost ločujemo od ostalih fobij, saj za razliko od slednjih, GA ne sproži specifičen objekt ali situacija. |
Preberite več...
|
|
OKM (obsesivno-kompulzivna motnja) |
|
|
Kaj je OKM (obsesivno-kompulzivna motnja)? Skrbi, dvomi in vraževerje so precej pogosti v vsakdanjem življenju. Ko pa postanejo te vsakdanje skrbi pretirane, se razvijejo v ure umivanja rok ali ponavljanja nesmiselnih ritualov, takrat postavimo diagnozo obsesivno-kompulzivne motnje. Pri OKM se zdi, kakor da se možgani zataknejo pri neki posebni misli ali potrebi in se ne morejo premakniti. Ljudje z OKM svoje simptome velikokrat opišejo kot miselno kolcanje, ki se ga ne morejo znebiti. |
Preberite več...
|
|
Post-travmatska stresna motnja (PTSM) |
|
|
Post-travmatska stresna motnja spada med anksiozne motnje, ki jo oseba lahko razvije, ko prestane, ali je priča ekstremno travmatskim dogodkom, med katerimi občuti močan strah, nemoč ali grozo. Prevladujoče poteze post-travmatske stresne motnje so: - čustvena otopelost (oz. čustvena neodzivnost)
- hiper-vzbujenost (oz. razdraženost, konstantno na preži pred nevarnostjo)
- podoživljanje travme (ponovna projekcija prizorov, vsiljiva čustva)
|
Preberite več...
|
|
Panična motnja |
|
|
"Začelo se je pred desetimi leti. Sedel sem na seminarju v hotelu in ta stvar je prišla kot strela z jasnega. Počutil sem se, kot da umiram."
"Zame je napad panike skoraj nasilna izkušnja. Počutim se, kot da se mi meša. Kot da izgubljam nadzor na zelo skrajen način. Srce mi močno razbija, stvari se zdijo neresnične in obdaja me občutek bližajoče se pogube."
“Med enim in drugim napadom obstaja nekakšna grožnja in strah, da se ti bo ponovilo. Bežanje tem občutkom panike je lahko pohabljajoče.” |
Preberite več...
|
|
Agorafobija |
|
|
Agorafobija je lahko kronično, uničujoče stanje, zaradi katerega ljudje trpijo v tišini in njihovi bližnji jih ne morejo razumeti. Niste sami! Poiščite podporo in zdravljenje, razložite svoje stanje svojim najdražjim in si odprite pot do ozdravitve.
Beseda agorafobija pomeni strah pred odprtimi prostori (“strah pred tržnico”). Zato agorafobijo velikokrat zamenjujejo za strah pred množico. Kljub temu pa je bistvo agorafobije strah pred paničnimi napadi. Če trpite za agorafobijo, se bojite situacij iz katerih je težko pobegniti ali kjer v slučaju paničnega napada pomoč ni takoj pri roki. |
Preberite več...
|
|
Fobije |
|
|
Fobija je anksiozna motnja, pri kateri oseba doživlja pretiran in neracionalen strah pred specifično situacijo, predmetom ali aktivnostjo, kar moti njihovo sposobnost normalnega delovanja pri vsakodnevnih aktivnostih. Strah se pojavi, ko je situacija, stvar ali aktivnost pričakovana, ali ko se oseba z njo sreča. Včasih to sproži tudi panični napad. Odrasli s fobijami se navadno zavedajo neracionalnosti svojega strahu, vendar pa tak pogled ni tipičen za otroke s fobijami.
Fobija povzroča anksiozne simptome, ki varirajo od blagih do resnih. Ljudje z blagimi simptomi običajno ne poiščejo pomoči, saj jih fobija ne moti pri normalnem vsakodnevnem delovanju. Tisti, ki doživljajo resne simptome pa lahko postanejo nesposobi normalno funkcionirati v njihovi vsakodnevni rutini, na primer, ne morejo zapustiti svojega doma. |
Preberite več...
|
|
| << Začni < Nazaj 1 2 Naprej > Konec >>
| Rezultati 1 - 8 od 9 |
|