|
Ko misel noče iz glave |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
25. 07. 2005 |
Ena, dve, tri, štiri, pet, šest, sedem. Roka spusti kljuko. Glava zadovoljno pokima. Vrata so zdaj zagotovo zaprta. Noge napravijo dvajset korakov, nato se ustavijo. So res zaklenjena? Telo se obrne. Glava ve, da je vse v redu, toda v naslednjem hipu se spet znajde pred stanovanjem. Desnica se krčevito oprime kljuke. Ena, dve, tri … Obsesivno-kompulzivna motnja je med najpogostejšimi duševnimi motnjami, ki ovirajo naša vsakdanja opravila, je DOMNU MALU pojasnil primarij Matjaž Lunaček, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za mentalno zdravje v Ljubljani.
še pred petnajstimi leti je obsesivno-kompulzivna motnja veljala za zelo redko, pestila naj bi vsega promil populacije. Novi znanstveni prijemi so razkrili, da je ta delež v resnici dva do tri odstotke,« pripoveduje dr. Matjaž Lunaček.
|
|
Preberite več...
|
|
|
Vojna v duši |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
21. 07. 2005 |
 štiristo milijonov ljudi po vsem svetu trpi zaradi motenj strahu. Grožnje, kakršna je vojna v Iraku, jih še krepijo. Od kod pride strah, kako je mogoče z njim živeti, kako ga obravnavati? Zabave je že zdavnaj konec, družba zabave je odkrila strah. Če so osemdeseta potekala v skladu z osnovnim vodilom hedonizem za vsako ceno, je z devetdesetimi prišel jutranji maček. Občutek pobitosti, nedoločljive bojazni, ki ga je podžigala milenijska histerija, je začel počasi, a enakomerno prodirati v kolektivno zavest.
Brutalni rez 11. septembra 2001 je dal rastočemu nelagodju končno ime in »kulturi strahu«, kot pravi ameriški sociolog Barry Glassner, pisec knjižne uspešnice z enakim naslovom, »ključnega črnega moža v obliki Osame bin Ladna, čigar vlogo je bil pripravljen prevzeti Sadam Husein.« |
|
Preberite več...
|
|
|
Malo ga potrebujemo, preveč pa nam škodi |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
17. 07. 2005 |
 Stres je kriv za vrsto bolezni in predčasno staranje celic - Moški se odzivajo drugače kot ženske - Pomembno je, da se naučimo premagovati težave
Človekovo telo se je v pradavnini na neko nevarnost, ko so naj denimo prežali plenilci, odzvalo tako, da je začelo srce biti hitreje, povečala se je prekrvitev v mišicah, pospešilo dihanje. Vse te spremembe so človeka pripravile na beg in boj ter mu pomagale preživeti. Naš fiziološki ustroj se od tedaj ni kaj dosti spremenil, način življenja pa bistveno. Ni nam treba bežati pred zvermi, ampak nas obremenjujejo nadrejeni, gneča, finančne težave - da bi stekli stran ali se tepli, danes ne bi bila primerna reakcija, v telesu pa potekajo isti procesi, kot so pred stoletji. Znanstveniki dokazujejo, da je prav stres krivec za vrsto bolezni in tudi za predčasno staranje celic. |
|
Preberite več...
|
|
|
Poporodna depresija tare tudi moške |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
15. 07. 2005 |
 Splošno je znano, da se lahko v prvih tednih po rojstvu otroka porodnice poloti različno hudo depresivno razpoloženje. Dosti manj pa se govori o tem, da se s takšnimi težavami srečujejo tudi očetje novorojenčkov. To po mnenju nekaterih strokovnjakov lahko negativno vpliva na otrokov duševni razvoj.
Namesto veselja očetje začutijo praznino, včasih razočaranje, njihovi otroci pa lahko imajo vsaj v prvih letih življenja zaradi takšnega odziva čustvene in vedenjske težave. Psihiater Jonathan Evans z bristolske univerze razlaga, da doslej niso razmišljali o povezavi med otrokom in očetovim psihičnim stanjem. |
|
Preberite več...
|
|
|
Smeh in jok z roko v roki v zbegani duši |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
15. 07. 2005 |
 Kot pojasnjujejo strokovnjaki, gre pri tako imenovani bipolarni motnji za kompleksno psihično bolezen, pri kateri bolniki nihajo iz manične epizode, za katero so značilne neobičajna evforija, vznesenost in razdražljivost, v epizode globoke depresije z vmesnimi kratkimi obdobji dobrega počutja. Najbrž ni treba na široko razlagati, kako boleče lahko to motnjo doživljajo bolniki in njihovi svojci, ker je bolezen razmeroma precej pogosta, prav tako pa ni nepomemben njen vpliv na zmanjšano delovno sposobnost zaposlenih in delovno produktivnost. Menijo, da ima bipolarne motnje približno 12 milijonov Evropejcev. Tudi najnovejša strokovna literatura govori o tem, da je bolezen verjetno dedna in da natančna genska motnja še ni znana.
|
|
Preberite več...
|
|
|
Zaradi stresa trpita dve tretjini ljudi |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
13. 07. 2005 |
 Aktivno prebivalstvo je pod pritiski zahtev sodobnega časa, kar povzroča številne bolezni, motnje in poškodbe fizične in psihične pa tudi socialne narave - Simptomi maksimalnega stresa
Stres je vzrok za dobro polovico sodobne patologije. Ker so mu enako izpostavljeni predstavniki obeh spolov, je predmet proučevanja številnih znanstvenih študij. Po podatkih raziskav Eurostata v državah EU trpi zaradi najrazličnejših oblik in posledic stresa od 65 do 70 odstotkov prebivalstva. Največkrat je povezan z razmerami na delovnem mestu, brezposelnostjo in denarno stisko. Aktivno prebivalstvo je pod pritiski zahtev sodobnega časa; biti mora vedno hitrejše, bolj fleksibilno, prilagodljivo, zdržljivo in neobčutljivo, kar povzroča številne bolezni, motnje in poškodbe fizične in psihične pa tudi socialne narave.
|
|
Preberite več...
|
|
|
Po dveh mesecih delovanja DAM portal zaživel |
|
|
|
Novosti
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
11. 07. 2005 |
 Minila sta dva meseca odkar smo s skupnimi močmi 9. maja 2005, odprli Portal s Forumom za javnost in odziv uporabnikov naše spletne skupnosti je že sedaj nad pričakovanji. Namreč dva meseca in to v času, ko imajo dijaki, dijakinje, študenti in študentke največ obveznosti, a za ostale se začenja obdobje dopustov, je zelo kratko obdobje, da se nek portal v spletu “prime”. Spletna skupnost “strahcev in strahic”, kakor jo je simpatično poimenovala naša uporabnica z nadimkom Stela, je v tem kratkem časovnem obdobju zrasla na 99 prijavljenih uporabnikov Foruma, ki so dejavni vsak dan v tednu.
Na portalu brez Foruma, smo presegli 20.000 ogledov, a samo na Forumu preko 48.000 ogledov posameznih tem in komentarjev.
|
|
Preberite več...
|
|
|
Ko so noči predolge... in prekratke |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
09. 07. 2005 |
 Le obremenjene duše sanjajo, je že pred davnimi stoletji zapisal slavni grški filozof Platon. Za današnje bi verjetno dejal, da bedijo. Strahovi, tesnoba in zaskrbljenost, ki so nekoč bremenile duše v sanjah, jim danes preprečujejo, da bi sploh zaspale. Platon je s svojo opazko že tedaj usmeril prst v enega od glavnih problemov sodobnega človeka - v problem spanja. Spati moramo vsi, čeprav nam znanstveniki še vedno ne znajo pojasniti zakaj. Vedo pa, zakaj mnogi, danes kar premnogi ne morejo spati. To je bila ena izmed glavnih tem svetovnega kongresa biološke psihiatrije, ki je pretekli teden potekal na Dunaju.
Težave s spancem, predvsem z nezmožnostjo zaspati ima danes že vsak tretji odrasli Američan. Podobno velja tudi za Evropo. |
|
Preberite več...
|
|
|
Bolnik in terapevt skupaj preverjata predpostavke |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
08. 07. 2005 |
"Učinkovitost kognitivnih in vedenjskih pristopov v zdravljenju duševnih motenj je bolje raziskana in znanstveno dokazana kot učinkovitost katere koli druge psihoterapevtske metode," poudarja dr. Meta Shawe - Taylor, specialistka klinične psihologije, ki bo v okviru strokovnega srečanja ob svetovnem dnevu zdravja 6. aprila letos v Ljubljani predavala o vlogi kognitivno-vedenjske terapije v javnem zdravstvu. Dr. Meta Shawe - Taylor, ki živi v Angliji že dve desetletji, dela kot klinična psihologinja pri Surrey Oaklands Trustu, ki sodi v britansko javno zdravstvo, hkrati pa poučuje kognitivno-vedenjsko terapijo v okviru magistrskega študija na King's Collegeu v Londonu ter predava klinično psihologijo na University of Surrey.
Potem ko ste končali študij matematike na Univerzi v Ljubljani, ste se odločili še za študij psihologije na Univerzi v Londonu. Zakaj? |
|
Preberite več...
|
|
|
Depresija ali možganska kap? |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
06. 07. 2005 |
 Napoveduje jo veliko plavajočih mušic, bliskanje in iskrenje, tudi sredi belega dneva. Drugi grozeči znaki so spremembe v vidnem polju v obliki temne sence ali izgube dela vidnega polja, tretji pomembni simptom pa je bolečina v očesu. A ker nenadna izguba vida navadno ne boli, marsikdo misli, da se bo stanje samo izboljšalo. Vendar se ne. Vedno pomeni, da se v telesu nekaj dogaja, in sama od sebe ne mine brez posledic, zato seveda ne bo odveč opozorilo, da je treba takoj ukrepati. če ne morete do okulista, vas bodo brez napotnice sprejeli tudi v triažni ambulanti na ljubljanski očesni kliniki.
Nenadna izguba vida lahko prizadene samo eno oko in navadno pomeni okvaro na njem ali na vidnem živcu. Prizadetost obeh očes nakazuje okvaro predelov v možganih, velikokrat pa je povezana tudi z migrenskimi napadi in traja 10 do 15 minut, dokler ne mine spastična faza. |
|
Preberite več...
|
|
|
Naj nas ne premami zlata kletka |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
04. 07. 2005 |
 Če smo apatični, razdražljivi, duševno in telesno utrujeni, če zavračamo delo, če pretiravamo z odvisnostjo od nikotina in alkohola, je skrajni čas za ukrepanje
Večina zaposlenih se pri svojem delu srečuje z neprijetnostmi: z nerealnimi roki in pričakovanji, birokracijo, težavnimi in zahtevnimi strankami, nesmiselnimi sestanki, normami in nerganjem, brezobzirnimi in sebičnimi sodelavci, zahtevnimi plani, slabimi delovnimi razmerami, dolgo vožnjo v službo, odpuščanjem ... Zdi se, da s težavami v službi ni prizaneseno prav nikomur. Lahko se torej prepustimo dejstvu, da je delo pač samo po sebi stresno in da se pri tem ne da veliko storiti, lahko pa poiščemo in uberemo drugo pot, je prepričana Mija Božič, avtorica priročnika Stres pri delu, ki je izšel pri GV Izobraževanju in ki je predvsem namenjen prepoznavanju in odpravljanju stresa pri delu poslovnih sekretarjev. A v pomoč bo zagotovo tudi vsem drugim zaposlenim. |
|
Preberite več...
|
|
|
Odkrijmo počasnost |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
01. 07. 2005 |
 Morda je bil izgovor med delovnim tednom kdaj upravičen, a otroci so hvaležni tudi za desetminutno pozornost. Ob sobotah, nedeljah in praznikih pa so takšna izmikanja grda laž, ki je otroci ne spregledajo. Marsikdo ima igranje za čisto izgubo časa, na ta način pa zamuja priložnosti, ko bi se lahko z otrokom zbližal in pokukal v njegov otroški svet. Tudi za otroke ni igranje zgolj preganjanje dolgega časa, pač pa čas za učenje. Igranje je tako važno kot hranjenje, pitje in spanje. Kadar otrok riše, zida, pleza ali skače, vadi in krepi samozavest, koncentracijo, vztrajnost, iznajdljivost in samoiniciativnost. Vse to pa bo kasneje v šoli in poklicu koristno rabil.
Igrače, kolesa in rolke in še mnogo drugih predmetov lahko kupimo svojemu otroku, a starši lahko otrokom podarimo tudi svoj čas, kar pa ni vedno samoumevno. |
|
Preberite več...
|
|
|
Članki in novice