|
Po dveh mesecih delovanja DAM portal zaživel |
|
|
|
Novosti
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
11. 07. 2005 |
 Minila sta dva meseca odkar smo s skupnimi močmi 9. maja 2005, odprli Portal s Forumom za javnost in odziv uporabnikov naše spletne skupnosti je že sedaj nad pričakovanji. Namreč dva meseca in to v času, ko imajo dijaki, dijakinje, študenti in študentke največ obveznosti, a za ostale se začenja obdobje dopustov, je zelo kratko obdobje, da se nek portal v spletu “prime”. Spletna skupnost “strahcev in strahic”, kakor jo je simpatično poimenovala naša uporabnica z nadimkom Stela, je v tem kratkem časovnem obdobju zrasla na 99 prijavljenih uporabnikov Foruma, ki so dejavni vsak dan v tednu.
Na portalu brez Foruma, smo presegli 20.000 ogledov, a samo na Forumu preko 48.000 ogledov posameznih tem in komentarjev.
|
|
Preberite več...
|
|
|
Ko so noči predolge... in prekratke |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
09. 07. 2005 |
 Le obremenjene duše sanjajo, je že pred davnimi stoletji zapisal slavni grški filozof Platon. Za današnje bi verjetno dejal, da bedijo. Strahovi, tesnoba in zaskrbljenost, ki so nekoč bremenile duše v sanjah, jim danes preprečujejo, da bi sploh zaspale. Platon je s svojo opazko že tedaj usmeril prst v enega od glavnih problemov sodobnega človeka - v problem spanja. Spati moramo vsi, čeprav nam znanstveniki še vedno ne znajo pojasniti zakaj. Vedo pa, zakaj mnogi, danes kar premnogi ne morejo spati. To je bila ena izmed glavnih tem svetovnega kongresa biološke psihiatrije, ki je pretekli teden potekal na Dunaju.
Težave s spancem, predvsem z nezmožnostjo zaspati ima danes že vsak tretji odrasli Američan. Podobno velja tudi za Evropo. |
|
Preberite več...
|
|
|
Bolnik in terapevt skupaj preverjata predpostavke |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
08. 07. 2005 |
"Učinkovitost kognitivnih in vedenjskih pristopov v zdravljenju duševnih motenj je bolje raziskana in znanstveno dokazana kot učinkovitost katere koli druge psihoterapevtske metode," poudarja dr. Meta Shawe - Taylor, specialistka klinične psihologije, ki bo v okviru strokovnega srečanja ob svetovnem dnevu zdravja 6. aprila letos v Ljubljani predavala o vlogi kognitivno-vedenjske terapije v javnem zdravstvu. Dr. Meta Shawe - Taylor, ki živi v Angliji že dve desetletji, dela kot klinična psihologinja pri Surrey Oaklands Trustu, ki sodi v britansko javno zdravstvo, hkrati pa poučuje kognitivno-vedenjsko terapijo v okviru magistrskega študija na King's Collegeu v Londonu ter predava klinično psihologijo na University of Surrey.
Potem ko ste končali študij matematike na Univerzi v Ljubljani, ste se odločili še za študij psihologije na Univerzi v Londonu. Zakaj? |
|
Preberite več...
|
|
|
Depresija ali možganska kap? |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
06. 07. 2005 |
 Napoveduje jo veliko plavajočih mušic, bliskanje in iskrenje, tudi sredi belega dneva. Drugi grozeči znaki so spremembe v vidnem polju v obliki temne sence ali izgube dela vidnega polja, tretji pomembni simptom pa je bolečina v očesu. A ker nenadna izguba vida navadno ne boli, marsikdo misli, da se bo stanje samo izboljšalo. Vendar se ne. Vedno pomeni, da se v telesu nekaj dogaja, in sama od sebe ne mine brez posledic, zato seveda ne bo odveč opozorilo, da je treba takoj ukrepati. če ne morete do okulista, vas bodo brez napotnice sprejeli tudi v triažni ambulanti na ljubljanski očesni kliniki.
Nenadna izguba vida lahko prizadene samo eno oko in navadno pomeni okvaro na njem ali na vidnem živcu. Prizadetost obeh očes nakazuje okvaro predelov v možganih, velikokrat pa je povezana tudi z migrenskimi napadi in traja 10 do 15 minut, dokler ne mine spastična faza. |
|
Preberite več...
|
|
|
Naj nas ne premami zlata kletka |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
04. 07. 2005 |
 Če smo apatični, razdražljivi, duševno in telesno utrujeni, če zavračamo delo, če pretiravamo z odvisnostjo od nikotina in alkohola, je skrajni čas za ukrepanje
Večina zaposlenih se pri svojem delu srečuje z neprijetnostmi: z nerealnimi roki in pričakovanji, birokracijo, težavnimi in zahtevnimi strankami, nesmiselnimi sestanki, normami in nerganjem, brezobzirnimi in sebičnimi sodelavci, zahtevnimi plani, slabimi delovnimi razmerami, dolgo vožnjo v službo, odpuščanjem ... Zdi se, da s težavami v službi ni prizaneseno prav nikomur. Lahko se torej prepustimo dejstvu, da je delo pač samo po sebi stresno in da se pri tem ne da veliko storiti, lahko pa poiščemo in uberemo drugo pot, je prepričana Mija Božič, avtorica priročnika Stres pri delu, ki je izšel pri GV Izobraževanju in ki je predvsem namenjen prepoznavanju in odpravljanju stresa pri delu poslovnih sekretarjev. A v pomoč bo zagotovo tudi vsem drugim zaposlenim. |
|
Preberite več...
|
|
|
Odkrijmo počasnost |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
01. 07. 2005 |
 Morda je bil izgovor med delovnim tednom kdaj upravičen, a otroci so hvaležni tudi za desetminutno pozornost. Ob sobotah, nedeljah in praznikih pa so takšna izmikanja grda laž, ki je otroci ne spregledajo. Marsikdo ima igranje za čisto izgubo časa, na ta način pa zamuja priložnosti, ko bi se lahko z otrokom zbližal in pokukal v njegov otroški svet. Tudi za otroke ni igranje zgolj preganjanje dolgega časa, pač pa čas za učenje. Igranje je tako važno kot hranjenje, pitje in spanje. Kadar otrok riše, zida, pleza ali skače, vadi in krepi samozavest, koncentracijo, vztrajnost, iznajdljivost in samoiniciativnost. Vse to pa bo kasneje v šoli in poklicu koristno rabil.
Igrače, kolesa in rolke in še mnogo drugih predmetov lahko kupimo svojemu otroku, a starši lahko otrokom podarimo tudi svoj čas, kar pa ni vedno samoumevno. |
|
Preberite več...
|
|
|
Na udaru so ljudje z roba |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
30. 06. 2005 |
 število duševnih obolenj narašča. Vse pogostejša so in vse več ljudi ohromijo. Ne samo v Sloveniji. Ne samo v vzhodnoevropskih, bivših komunističnih državah, katerih prebivalstvo prav ta hip na lastni koži občuti bremena in negotovosti tranzicije. Narašča tudi v Zahodni Evropi, v razvitem svetu, v tretjem svetu, povsod po svetu. Okoli milijon ljudi vsako leto stori samomor. Med 10 in 20 milijoni jih neuspešno poskusi končati svoje življenje. 24 milijonov ljudi trpi za shizofrenijo. Nadaljnjih 50 milijonov jih ima epilepsijo. Drugih 70 milijonov ljudi je odvisnih od alkohola... Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije ta hip okoli 450 milijonov ljudi vsepovsod po svetu trpi za duševnimi ali nevrološkimi motnjami, ali pa psihosocialnimi težavami, izvirajočimi iz zlorabe drog in alkohola.
Duševna obolenja so univerzalna. Prizadevajo ljudi vseh dežel in vseh družb, posameznike vseh starosti, starce in otroke, moške in ženske, bogate in revne, podeželane in meščane. Toda ne prizadevajo vseh enako. |
|
Preberite več...
|
|
|
Oslabelo delovanje ščitnice pri ženskah povzroča depresije |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
27. 06. 2005 |
 Zdrava ščitnica je zelo majhna, težka le petnajst do petindvajset gramov. S svojimi hormoni vpliva na skoraj vse organe in tkiva, zato so tudi težave, ki nastanejo zaradi njenega neustreznega delovanja, zelo različne. Imate hladno, bledo in suho kožo, pa se vam to zdi normalno? Ste utrujeni in imate krhke lase, ki vam tudi izpadajo? Obiščite izbranega zdravnika in ob utemeljenem sumu na moteno delovanje ščitnice bo preveril vrednosti njenih hormonov in presodil, ali potrebujete pregled pri specialistu.
Ljudje z imenom golša označujemo vsako povečano žlezo ščitnico, kar je z zdravniškega stališča le delno ustrezno. Zdravniki namreč kot golšo opisujejo enakomerno ali vozličasto povečano ščitnico, ki deluje normalno. Vselej je treba zato vedeti, ali je le večja, kar običajno ni nevarno, ali pa je moteno tudi njeno delovanje. |
|
Preberite več...
|
|
|
Deloholiki tako med menedžerji kot športniki in celo gospodinjami |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
23. 06. 2005 |
 V razvitih državah se že zavedajo ekonomske škode, ki jo povzroča izgorelost Izostajanja z dela, bolniški dopusti, manjša učinkovitost, prezgodnje upokojevanje
Izgorevanje na delovnem mestu – t. i. sindrom »burn-out«, fenomen, o katerem se v razvitih kapitalističnih družbah že več let razpravlja, v zadnjih letih pa je postal s spremembo družbenega sistema aktualen tudi pri nas – je le drugo ime za deloholizem oziroma njegova posledica. Po mnenju strokovnjakov je odvisnost od dela posebna oblika odvisniškega vedenja, podobna drugim nekemičnim odvisnostim, denimo odvisnosti od iger na srečo, pretiranega gledanja televizije, zasvojenosti z internetom, nakupovanjem … |
|
Preberite več...
|
|
|
Moja zgodba |
|
|
|
Osebne zgodbe
|
|
Vpisal: Hister Caprae
|
|
22. 06. 2005 |
 Prve motnje anksioznosti sem začutila pred približno 14 leti. Začela sem se izogibati avtobusov, velikih trgovin, trgov, žičnic. Sčasoma pa sem zožila svoj življenjski prostor na dom in službo in nekaj najbližjih prijateljev. Vse to so mi »preprečili« simptomi, ki so prišli na dan v teh situacijah: potne roke, močno razbijanje srca, težko dihanje in potreba po begu iz situacije, saj bi se lahko od vsega »hudega« zgrudila. Z vsem tem vedenjem sem si pridobila oz. privzgojila strah pred strahom.Seveda sem iskala pomoč, a razen kratkega pogovora, tablet in saj bo dobro, nisem dobila. Uspela sem priti do čudovitega psihoterapevta, od katerega sem se veliko naučila in še danes pogrešam pogovore z njim, |
|
Preberite več...
|
|
|
Gen, odgovoren za nastanek depresije |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
20. 06. 2005 |
 Bolj ali manj resne depresije spremljajo mnoge ljudi skozi življenje. Nastanek depresij je povezan z motnjami v delovanju serotonina, majhne molekule, ki v naših možganih sproža občutke zadovoljstva.
Že dolgo časa vemo, da je tudi nagnjenost k depresivnosti lahko gensko pogojena, zdaj pa je raziskovalcem z ameriške univerze Duke prvič uspelo pokazati povezavo med depresijo in enim samim genom. Pri nastanku serotonina je zelo pomemben encim triptofanska hidroksilaza-2. V mišjih možganih obstaja neposredna povezava med aktivnostjo tega encima in količino serotonina, ki ga proizvajajo možgani. |
|
Preberite več...
|
|
|
Depresija |
|
|
|
Osebne zgodbe
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
18. 06. 2005 |
 Nemirna noč se nenadoma izteče, jutro pomoli svoj svež obraz skozi špranje rolet, ti pa kakor da tega ne opaziš. Odpreš oko, nato še drugo in ugotoviš, da sta obe dosti preutrujeni za ta bleščeč svet. Naj bo, si rečeš, kaj nujnega tako nimam in se obrneš v drugo stran. Kavč malo zaškripa, na rjuhi se nekje pod teboj naredijo moteče gube in nujno si moraš pregnesti blazino pod glavo, saj je postala trda in neudobna. Spet te obišče spanec, potoneš vanj kot kamen, toda le za kratek čas. Sam ne veš, zakaj za hudiča si se zbudil tako hitro, saj se kazalci na uri niso utegnili bistveno premakniti. Toda minila je kaka urica ali več in sredina dneva se približuje. Za hip, morda dlje, pomisliš na zunanji hrup, ki ga ustvarja mesto, na vse te ljudi, ki kdo ve zakaj, nekaj počnejo in morda te za nekaj časa napade grd moralni maček, te popraska za kosmatimi ušesi, ki ne slišijo zvonjenja in nočejo vstati takrat kot ostali. Toda tudi tokrat je poskus odpiranja oči brezuspešen. Veke so težke, komaj jih dvigneš, hip zatem se spustijo, spet poiščeš neko bolj ali manj udobno lego in poskušaš zaspati. Je pa že razvidno, da je takih mest vse manj, od predolgega poležavanja te že vse boli in s težavo še enkrat zaspiš. |
|
Preberite več...
|
|
|
Članki in novice