|
Za depresijo boleha pet odstotkov Evropejcev |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
07. 09. 2005 |
Po nekaterih podatkih bo leta 2020 med vsemi boleznimi, ki prizadenejo odrasle, kar 22 odstotkov psihičnih motenj - Evropska direktiva o prepovedi diskriminacije
Tudi dandanes, ko je že vse mogoče in rešljivo, se bolni in invalidni ljudje še vedno srečujejo s starimi težavami. Mnogi živijo v revščini, imajo omejene možnosti šolanja in zaposlovanja, obravnavani so kot subjekti, ki nimajo želja in ki potrebujejo predvsem nego. Segregacija se začne že v zgodnji fazi, ko vključujejo otroke v paralelno izobraževanje ali jih kako drugače izključijo iz družbe, poudarjajo v raziskavi, ki jo je pripravila Evropska fondacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer. Marsikdaj pa se njihova odrinjenost nadaljuje tudi kasneje, ko se le stežka prebijejo na trg dela in dobijo službo. |
|
Preberite več...
|
|
|
Kaj pravijo številke |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
02. 09. 2005 |
 Predstavljamo vam nekaj izbranih statistik o anksioznih motnjah v ameriški populaciji. Težava s statistikami na področju mentalnega zdravja pa je, da podatki večinoma ne odsevajo dejanskega stanja oz. števila oseb z motnjami, pač pa le število oseb, ki na določeni stopnji življenja prejmejo diagnozo in so tako zavedeni v registre, ki jih uporabljajo statistični uradi in institucije. Statistike se razlikujejo tudi glede na kraj, čas in izvajalce, ki podatke pridobivajo na različne načine. Zato jih je dobro vzeti z nekoliko rezerve in zgolj informativno.
Statistike prav ničesar ne povedo o vas samih, ne odločajo o ničemer in ne napovedujejo nikogaršnje prihodnosti. Lahko samo okvirno količinsko predstavijo pojavnost in pogostost nekaterih lastnosti in dejstev, povezanih z anksioznimi motnjami v populaciji. |
|
Preberite več...
|
|
|
Z modo proti depresiji |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
30. 08. 2005 |
|
 Obleka lahko zdravi - Kako pomagati tistim, ki niso več otroci, odrasli pa tudi še ne
Moda kot terapevtski pripomoček. Zamisel se je po pisanju francoske revije Le Point pred dobrim letom rodila v bolnišnici Timone v Marseillu, na oddelku za najstniško psihiatrijo. Otrok z velikimi svetlimi očmi se prestopa z ene noge na drugo. Njegove ustnice trzajo, nemirno je tudi dolgo telo. Prišel je v modni butik na omenjenem oddelku, da bi pomeril elegantno žensko obleko za ples. Fabienu ni povsem jasno, kdo je: dekle ali fant, še otrok ali že odrasel.
Iz stiske mu poskuša pomagati psiholog, s katerim se pogovarjata ure in ure. K izboljšanju njegovega zdravja naj bi pripomoglo vse, kar ponujajo na oddelku: mediateka, telovadnica z ogledali, in velike omare na kolesih, polne oblek, tako imenovana oblekoteka.
|
|
Preberite več...
|
|
|
Tu smo samo ljudje v stiski |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
29. 08. 2005 |
 Četrtek ob 8.30. V timski sobi se zbirajo zdravnici, medicinska sestra, socialna delavka, delovna terapevtka, glasbeni terapevt, psihologi. Prostora ni veliko, zato se stisnejo na stole in zofe, razporejene v pravokotnik okoli klubske mizice. Minuto kasneje se ob kavi in čaju začne sestanek: najprej je na vrsti pogovor o fantu, ki so ga prejšnji dan sprejeli na oddelek za adolescentno psihiatrijo kliničnega oddelka za mentalno zdravje v Ljubljani. »Opisoval je blodnje, ni pa imel prividov in prisluhov. Delno je kritičen do svojih prejšnjih doživetij. V bolnišnici, kjer se je do zdaj zdravil, se je pripravljal na dva izpita, v šoli je uspešen,« fantovo anamnezo povzame zdravnica, ki ga je bila sprejela.
Medtem zunaj sije sonce in mladostniki, ki se zdravijo na oddelku, posedajo ali postavajo pred glavnim vhodom. Za njimi so že jutranje vstajanje, zajtrk in prva zdravila, sestanek pacientov in urejanje oddelka. še pol ure in začela se bo muzikoterapija. |
|
Preberite več...
|
|
|
Kako močan je pečat naših staršev? |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
23. 08. 2005 |
|
 Človek se že od nekdaj sprašuje, kaj odloča o njegovem življenju. Je sam svoje sreče kovač, kot pravi slovenski pregovor, ali je vse prepuščeno usodi, naključjem, zvezdam? Danes na vsakem koraku beremo o tem, da so naši odnosi in ravnanja odvisni od vzorcev, ki smo jih dobili v otroštvu. Da torej starši odločilno vplivajo na naše življenje in našo srečo. Tako niso redke zgodbe žensk, ki so imele očete alkoholike, se poročile z alkoholikom, se ločile in se znova poročile z alkoholikom. Enake napake ponavljajo iz odnosa v odnos. Ali pa je velika verjetnost, da hči ločenih staršev tudi sama ne bo znala ali zmogla obdržati svojega partnerstva.
Ljudje se ne vedemo naključno in tudi naše življenje se ne odvija naključno, trdi priznani psihiater in psihoterapevt dr. Zoran Milivojevič: Ljudje se obnašajo na načine, ki so zanje karakteristični, zato tudi govorimo o karakterju. Možgani majhnega otroka so "polizdelek", da bi se razvijali, jih je treba spodbujati, najpomembnejše spodbude pa seveda prihajajo od staršev.
|
|
Preberite več...
|
|
|
Za depresivnega človeka navadno ni obiskov, niti rož |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
19. 08. 2005 |
 Depresija je bolezen, ki jo lahko učinkovito zdravimo - Neustrezno prepoznavanje lahko vodi k samomoru - Najbolj problematičen je severovzhod države
"Ta trenutek je depresiven vsak dvajseti Korošec," je v dvorani Slomškovega doma v šentilju pod Turjakom včeraj (11. maja 2005 - op urednika DAM) izjavil Andrej Marušič, direktor republiškega Inštituta za varovanje zdravja (IVZ). To pa še ne pomeni, da mora vsak dvajseti v regiji takoj jutri k splošnemu zdravniku po antidepresiv, ali pa se denimo zapiti za najbližjim šankom; po besedah strokovnjakov v veliko primerih zadošča, če si za pogovor poiščejo osebo, ki ji zaupajo.
"Depresija je ena najpogostejših duševnih motenj," je opozoril direktor IVZ in povedal, da ostaja veliko posameznikov z depresivno motnjo nepravilno zdravljenih ali pa sploh spregledanih. Po njegovih besedah dve tretjini ljudi z depresijo sploh ne obišče zdravnika. Bojijo se, da bi bili zaradi bolezni označeni. |
|
Preberite več...
|
|
|
Med občutji strahu in nemoči |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
18. 08. 2005 |
 Napadi panike
Vsakdo od nas je že kdaj doživel občutek močne tesnobe, vznemirjenosti in živčnosti, ki je sledila določenemu dogodku ali ga celo predhajala. Če pa je takšno notranje doživljanje nenavadno intenzivno in se ponavlja, govorimo o panični motnji, ki lahko, če se ne obrnemo po strokovno pomoč, preraste v resno psihično bolezen. K občutkom tesnobe in strahu, skupaj z napadi panike, v marsičem prispeva tudi kronični stres.
Panične motnje prizadenejo na milijone ljudi, ki zaradi njih zelo trpijo. Zaradi široke razširjenosti napadov panike jim strokovnjaki v zadnjem času posvečajo veliko pozornost. Nekateri med njimi menijo, da so napadi panike izraz splošne tesnobnosti, drugi pa menijo, da gre za motnjo, ki je bolj povezana z depresijo. |
|
Preberite več...
|
|
|
Izganjanje zdravja |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
16. 08. 2005 |
 Sistematično izmišljanje novih bolezni
Farmacevtske družbe in zdravniki sistematično odkrivajo nove bolezni. Težave v črevesju, nelagodje v spolnosti ali mena - s prefinjenimi tržnimi zvijačami upodabljajo fenomene vsakdanjega življenja kot bolezen. Zdravljenje zdravih ljudi zagotavlja rast medicinske industrije. V začetku dvajsetega stoletja je začel zdravnik po imenu Knock iz ljudi izganjati zdravje. Francoz je ustvaril svet, v katerem so obstajali le še pacienti: "Vsak zdrav človek je bolnik, le da tega še ne ve."
Knock je prišel v službo v gorsko vasico Saint-Maurice. Prebivalci so bili zdravi in niso hodili k zdravniku. Obubožani podeželski zdravnik je poskušal potolažiti svojega naslednika in mu je rekel: "Tu imate najboljše stranke, kar jih je. Ljudje vas bodo pustili pri miru." |
|
Preberite več...
|
|
|
Anksiolitiki ali antidepresivi - kako pravilno izbrati? |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
11. 08. 2005 |
 Medtem ko se anksioznost lahko zdravi tudi s sredstvi za pomirjanje in antidepresivi, obratno ne velja - depresija se zdravi samo z antidepresivi
Eden največjih problemov v zdravljenju motenj razpoloženja s psihofarmaki (zdravila s psihotropnim učinkom –op.prev) je njihov pravilen izbor. Čeprav so na tržišču zelo dobra zdravila za vse oblike in kombinacije motenj razpoloženja, obstaja upravičen sum, da jih zdravniki napačno predpisujejo in da potem ne sledijo razvoju bolnikovega zdravstvenega stanja. Bolnik, kateremu je priporočeno napačno zdravilo, praviloma zaupa zdravniški oceni in misli, da do izboljšanja ne pride, ker mora miniti še nekaj časa ali pa preneha z uživanjem kakršnihkoli zdravil z učinkom na živčni sistem.
|
|
Preberite več...
|
|
|
Stres vpliva na produktivnost |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
10. 08. 2005 |
Čedalje večjemu stresu na delovnem mestu marsikateri delavec ni več kos, tako da ne more več slediti zahtevam svojega poklica. Naraščanje pritiska ogroža podjetja, saj pri delavcih vse pogosteje povzroča duševne in telesne težave, trdijo strokovnjaki.
ComPsych, čikaško podjetje, ki ponuja svetovanje in pomoč zaposlenim, je v prvem četrtletju letošnjega leta dobilo za 23 odstotkov več zahtev za krizno in stresno svetovanje kot v istem obdobju lani. Skoraj 30 odstotkov podjetij je zaprosilo za svetovanje zaradi tesnobe na delovnem mestu in prekinitev delovnih razmerij. Skoraj 35 odstotkov delavcev trdi, da so v službi v zadnjem letu opazili porast fizičnih bolezni, ki so povezane s stresom in tesnobnostjo, je ugotovila raziskava podjetja The Marlin Co., ki se ukvarja s komunikacijami na delovnem mestu. Kar 27 odstotkov delavcev poroča tudi o porastu čustvenih težav, kot sta na primer nespečnost in depresija. |
|
Preberite več...
|
|
|
Stres kot dejavnik tveganja |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
08. 08. 2005 |
Zgodovina
Hans Selye, kanadski medicinec avstri|skega rodu (1907 - 1982), ie raziskoval povezave med hipofizo in nadledvično žlezo, ko je organizem na različne načine, tudi psihično, obremenjen. Obremenitve je imenoval stres, prilagoditev nanje pa adaptacijski ali prilagoditveni sindrom. V tehniki pomeni beseda stres obremenitev, napetost ali silo. Najhujši stres je v tehničnem smislu dosežen takrat, ko je predmet tik pred tem, da se zlomi ali stre. Dejavnike, ki lahko sprožijo splošni prilagoditveni sindrom, je imenoval stresorje. Torej so stresorji dražljaji, ki v telesu ustvarjajo stres.
Človek zboli za stresom takrat, ko odpove splošni prilagoditveni sindrom, ker se izčrpa. Selye je predlagal za takšen negativni stres ime distres. |
|
Preberite več...
|
|
|
Panični napadi in anksioznost |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
05. 08. 2005 |
|
 Jamie Ratliff
Kaj je panični napad?
Pelješ se po mestu in za nekaj minut te ustavi rdeča luč na semaforju. Medtem ko tam sediš, se pričneš čudno počutiti.
Nenadoma se ti poveča srčni utrip, na čelu začutiš mrzel pot in občutek imaš, da boš omedlel. Te začetne občutke lahko primerjaš z nenadno živčnostjo, ko izveš strašno novico o nesreči ali smrti ljubljenega človeka.Tvoj um te takoj poskuša pomiriti in sprostiti, vendar izgubljaš zaupanje vase. še naprej poskušaš pridobiti nadzor z gledanjem na semafor v upanju, da se prižge zelena. Tistih nekaj sekund se vleče kot pol ure. Začneš razmišljati, kdaj se ti je to nazadnje zgodilo. Pridružijo se težave pri dihanju, dihaš kratko in plitko.
|
|
Preberite več...
|
|
|
Članki in novice