|
Sočustvovanje ti ne sme vzeti energije |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
17. 10. 2005 |
 Zapravila sem mu 60.344 tolarjev. Toliko bi bil čas, ki ga je dr. Marušič porabil za intervju, vreden v njegovi samoplačniški psihiatrični ordinaciji. V tem času bi lahko opravil prve preglede več kot treh pacientov moje starosti - če bi upošteval "pravilo, ki obstaja med zelo izkušenimi psihiatri": da prvi pregled traja toliko minut, kolikor je človek star. Za mlajšim človekom je pač krajša življenjska zgodba - in narobe.
To o "pravilu" je mimogrede povedal v šali. V resnici ima pacient pri prvem pregledu načeloma na voljo 40 minut in vsakič naslednjič manj. V terciarni suicidalni ambulanti na kliniki Polje pa si za najresnejše primere vzame dve uri ali več. |
|
Preberite več...
|
|
|
Vse več depresij |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
15. 10. 2005 |
|
 Svetovni dan duševnega zdravja je mimo.
Z dr. Andrejem Marušičem se je pogovarjala Monika Kubelj.
Kako lahko dan, kakršen je 10. oktober, kot dan duševnega zdravja pripomore k reševanju problematike?
Kakor hitro imamo problematično področje v zdravju, ki ni obravnavano, kot bi moralo biti, je dobro, da ga vsaj enkrat na leto izpostavimo, pretehtamo, kaj smo že storili in kaj bi lahko izboljšali. In duševno zdravje je v primerjavi s telesnim zapostavljeno.
|
|
Preberite več...
|
|
|
Moja zgodba |
|
|
|
Osebne zgodbe
|
|
Vpisal: Hister Caprae
|
|
10. 10. 2005 |
 Začelo se je davno v mojem otroštvu, ko sem imel 8 let. Takrat je moja mati zbolela za meni neznano bolezen, sklerozo multipleks (počasno odmiranje telesa, ker se prekine povezava med živci in možgani). Bolezni je bila travma za vse, ker je bila s strani staršev tako predstavljena. Travme so se nadaljevale 16 let vse do njene smrti, ob kateri sem bil prisoten. Mama je v teh letih popolnoma ohromela, tako da je potrebovala popolno nego mene ter naše prekrasne sosede, sestra se je med tem skupaj z družino odselila v sosednjo vas, kar nisem v danih razmerah pri svojih 18 nikakor mogel razumeti. Zamero do nje mi je še stopnjeval moj skoraj vedno pijani nasilni oče, ki mi je v življenje prinesel prenekatero predvsem slabo izkušnjo. |
|
Preberite več...
|
|
|
Dobrodelni koncert za destigmmatizacijo depresije |
|
|
|
Aktualno
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
06. 10. 2005 |
 Z glasbo nad depresijo in anksiozne motnje
Inštitut za varovanje zdravja RS 10. oktobra (ob svetovnem dnevu duševnega zdravja) v soorganizaciji z Mestno občino Ljubljana na Prešernovem trgu v Ljubljani prireja dobrodelni koncert za destigmatizacijo depresije, na katerem bomo s pomočjo slovenskih glasbenikov obiskovalce koncerta in širšo javnost seznanili s problematiko stigmatizacije duševnih motenj.
Ob svetovnem dnevu duševnega zdravja organizatorji želijo javnosti približati tudi svet blodenj in halucinacij, v katerem živijo bolniki s shizofrenijo, zato bo med 10. in 18. uro na Kongresnem trgu v Ljubljani potekala avdio-vizualna predstavitev "Ko zavladajo glasovi...". Postavitev simulatorja duševne motnje shizofrenije je omogočilo društvo Ozara v sodelovanju s podjetjem Johnson & Johnson. |
|
Preberite več...
|
|
|
Prva pomoč: pogovor |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
05. 10. 2005 |
Zdravniški poklic je poseben poklic. Trditev, ki je v mojem prvem zapisu pred mesecem dni povzročila kar nekaj vznemirjenja in še več pričakovanj. Trditev pa se seveda nanaša na posebnosti zdravniškega poklica in ne cilja na to, da smo zdravniki "posebni ljudje".
Prva in zame bistvena sestavina poklicnih posebnosti zdravnika izhaja iz dejstva, da gre predvsem za delo z ljudmi. Ne gre za delo z ljudmi v smislu (osebnostnega) oblikovanja in gradnje, vodenja, pridiganja, moraliziranja, prepovedovanja in še kaj, temveč za delo z ljudmi, ki potrebujejo pomoč. In ti so od nekoliko bolj avtoritativnih posegov zdravnika lahko deležni le občasnega usmerjanja, svetovanja, opozoril in vzpodbud. |
|
Preberite več...
|
|
|
Pacientu se nikoli ne zlažem. Nikoli. |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
29. 09. 2005 |
Pacienti imajo številko njegovega mobilnika. številko psihiatra mag. dr. Vanje Frana Rejca, ki razume njihovo stisko in večinoma pozna pot iz nje.
Dr. Vanja Fran Rejec je psihiater z dolgoletnimi izkušnjami v zdravljenju najhujših oblik osebne stiske. Mož, ki že s svojo pojavo vliva mir in toplino, ima do svojih pacientov zelo poseben, zelo čoveški odnos. Vrata njegove ambulante čuvajo neštete skrivnosti intimnega sveta ljudi, ki mu zaupajo. Zaupanje pa se gradi.
Ne vem, zakaj, a najprej ga vprašam, kaj ima v torbi. Res, zanima me, kaj ima psihiater v torbi. Nasmehne se; vprašanje ga sploh ni zmedlo. »En izvod izvedenskega mnenja, ker prihajam s sodišča, mobitel, dlančnik, tri svinčnike, denarnico in očala.« |
|
Preberite več...
|
|
|
Duše ni mogoče posneti |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
19. 09. 2005 |
Na stotine milijonov duševno bolnih - Dodatne težave tudi zaradi predsodkov - Kje so meje med zdravjem in boleznijo?
»Dunaj je mesto sanj, pa ne le zaradi glasbe. Tu sta delovala tudi Sigmund Freud, ki je del zelo pomemben zgodovine psihiatrije, in nobelovec Konrad Lorenz, čigar prispevek na podroèju mentalnega zdravja je prav tako velik,« je dejal prof. dr. Graham W. Mellsop, direktor South Auckland Clinical School in eden od 1500 psihiatrov, ki so se udeležili nedavnega kongresa Svetovnega združenja psihiatrov na Dunaju. |
|
Preberite več...
|
|
|
Ko je svet le črn |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
17. 09. 2005 |
 »Začelo se je pred 14 leti. Strah, tesnoba, groza. Bala sem se stopiti v trgovino, na avtobus, na trg ali v žičnico, v prostore, kjer je bilo veliko ljudi, kjer je bila gneča. Razbijalo mi je srce, roke sem imela v hipu mokre od potu, težko sem dihala, panično sem se bala, da se bom zgrudila od hudega, da me bo kar pobralo. Hotela sem le zbežati, se skriti. Domov. Na varno«, pripoveduje Maja, ena od stotisočih Slovenk in Slovencev, ki trpi za depresijo.
Depresija je najpogostejša duševna motnja, ki doleti lahko slehernega med nami. Ločiti pa je treba med depresijo in depresivnostjo. Depresivnost, žalost, pomanjkanje energije in volje se lahko pojavi pri slehernemu izmed nas, tudi večkrat na dan. To je čisto naravna reakcija organizma na dogodke. Depresija pa je bolezen, strokovno ji rečejo depresivna motnja in jo je treba zdraviti. Pri ženskah je bolj pogosta takoimenovana klasična depresija, pri kateri človek nima energije, volje, apetita, slabo spi; pri moških pa je pogostejša depresija, ki se kaže z agresivnostjo, impulzivnostjo, nizko toleranco. |
|
Preberite več...
|
|
|
Tobogan razpoloženj |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
15. 09. 2005 |
 Depresija je prva bolezen sveta. Populaciji do 45. leta starosti skrajšdruge bolezni in celo uspešnejše kot alkohol, nasilje in vojne. Brez zdravljenja lahko traja leta in se pogosto konča s samomorom.
Nespečnost, neuspešnost ali pretirano spanje, izguba apetita ali pretirana ješčost, pomanjkanje energije in utrujenost, samomorilne misli ali poskusi samomora, nemir in razdražljivost, oteženi koncentracija, spominjanje in odločanje, glavobol, prebavne motnje, bolečine po vsem telesu. To je klasična slika depresije. Tobogan sreče in žalosti, dobrih in slabih obdobij. Bolezen, ki zajame celega človeka - duševno in telesno. Za diagnozo seveda ne zadoščata le kratkotrajna potrtost in brezvoljnost. Stvari so resne, kadar tudi po dveh tednih niste sposobni normalno funkcionirati. Depresija lahko mine sama od sebe, vendar je možno, da se večkrat ponovi in da se vleče tudi leta. |
|
Preberite več...
|
|
|
Promocijska kampanja "Premagal sem depresijo" |
|
|
|
Aktualno
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
13. 09. 2005 |
 8. septembra 2005 je Inštitut za varovanje zdravja RS pričel z izvajanjem promocijskih aktivnosti za destigmatizacijo depresije v sklopu kampanje "Premagal sem depresijo". Namen kampanje, ki je del Evropskega projekta za preprečevanje depresije in se izvaja v savinjski in koroški zdravstveni regiji, je informirati in osvestiti širšo javnost v zvezi s pomembnim zdravstvenim in družbenim problemom - depresijo. V kampanji, ki bo trajala mesec dni, bodo pri informiranju in osveščanju javnosti uporabljeni mestni plakati, kino oglasi, televizijski oglasi, informativne brošure in plakati v zdravstvenih domovih, v lekarnah, v bolnicah ter v centrih za socialno delo . Osrednji motiv kampanje, ki je prisoten na vseh promocijskih materialih, skuša na slikovit način prikazati boj posameznika z depresijo in destigmatizirati depresijo kot bolezen, ki prizadene zgolj “šibkejše” ljudi ali starejšo in žensko populacijo. |
|
Preberite več...
|
|
|
Preusmeriti pozornost na svoje telo |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
12. 09. 2005 |
|
 Sodobni čas postavlja v ospredje razum, v ozadje pa potiska čustva. Drobne spremembe lahko vnaša v svoje življenje vsak sam.
Neizprosen ritem vsakdana narekuje prevlado, celo nadzor razuma nad čustvi: glava je vse manj »prazna«, prazna v pozitivnem pomenu besede, saj nenehno misli, potuje po časovni osi naprej in nazaj, se ozira naokoli ..., medtem ko je srce vse bolj potisnjeno v ozadje. Razum, ki je sicer v dolgih stoletjih omogočil izreden napredek, si je pridobil nemalo negativnih lastnosti, kajti danes nagiba tehtnico predvsem sebi v prid. Za ubranost pa je, nasprotno, nujno ravnovesje: ravnovesje med razumom in čustvi, med dušo in telesom. Da bi človek spet našel pravi stik s seboj, si mora (znati) vzeti trenutke za izklop, meditacijo, mir, prazni kotiček v sebi, za trenutke, ko čuti telo in razuma ni. Naj traja vsaj nekaj minut na dan, če pa dlje, še toliko bolje |
|
Preberite več...
|
|
|
Ko ena polovica možganov dela slabše od druge |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
07. 09. 2005 |
Teorija o očalih, ki zmanjšujejo tesnobo in depresivnost, se zdi neverjetna, toda po mnenju ameriškega psihiatra Frederica Schifferja naj bi bila takšna očala učinkovita. Verjetno pa bo ostalo vse pri teoriji, saj očala ne bi prinesla toliko dobička, kot ga prinašajo farmacevtski preparati proti depresivnosti in tesnobi, ki jih danes zdravniki na veliko predpisujejo. Po mnenju dr. Frederica Schifferja so motnje, kot sta depresivnost in tesnoba, povezane s slabim delovanjem ene polovice naših možganov. Eden od pristopov k zdravljenju teh motenj je spodbujanje delovanja zdrave polovice možganov.
V poročilu, ki so ga objavili v reviji Neuro-psychiatry, Neuropsychiology in Behavioral Neurology, opisujejo, da se je pri pacientih z depresijo pokazalo izboljšanje po delovanju vidnih dražljajev, ki so bili usmerjeni v levo polovico možganov. Do še občutnejšega izboljšanja pa je prišlo po močnejši spodbudi istega dela možganov z elektromagnetnimi polji, in sicer z uporabo metode, ki se strokovno imenuje TMS. |
|
Preberite več...
|
|
|
Članki in novice