|
Ne boj se! |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: Hister Caprae
|
|
18. 01. 2006 |
 Poleg že znanih društev in ustanov, ki se v Sloveniji ukvarjajo s področjem duševnega, se tudi Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami (DAM) zavzema za to, da bi ljudje sploh prepoznali svoje duševne motnje, se o njih pogovarjali, jih sami in njihova okolica sprejeli kot motnjo, bolezen, ki doleti lahko vsakogar od nas. Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami je mlado, staro komaj leto in pol. V javnosti je začelo delovati šele v začetku letošnjega maja, a si je v kratkem času pridobilo nepričakovano veliko število članov, podpornikov in simpatizerjev. Geslo, da ni zdravja brez duševnega zdravja, postaja vedno bolj glasno in lastno marsikomu od nas. |
|
Preberite več...
|
|
|
Samo brez panike! |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
17. 01. 2006 |
 Tesnoba - stiska
Huda razdraženost, razbijanje srca, plitvo dihanje, krči in bolečine v želodcu so pogosti simptomi napada tesnobe ali strokovno rečeno anksioznosti. Ljudi lahko pripeljejo celo na urgenco v prepričanju, da imajo srčni infarkt.
Nekateri se po posvetu z zdravnikom odločijo za zdravljenje z benzodiazepini ali s selektivnimi zaviralci prevzema serotonina. Tovrstna zdravila se pogosto uporabljajo pri zdravljenju panike in depresije. Čeprav zdravila morda ublažijo težavo, pa je ne morejo rešiti. |
|
Preberite več...
|
|
|
Nespečnost |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
10. 01. 2006 |
 še ena neprespana noč
Ste se tudi to jutro zbudili utrujeni, kot da bi nekdo na vas vso noč sekal drva? Ste vso noč v dremežu premlevali službene težave, se zbujali vsakič, ko se je partner obrnil, živčno iskali udoben položaj in trdno zaspali šele pol ure pred usodnim zvonjenjem budilke? Raziskave kažejo, da najmanj vsakega desetega Evropejca mučijo tovrstne težave, občasno trpi za takšnimi motnjami več kot polovica Zemljanov. Strokovnjaki so dolgo časa zanemarjali specifične ženske težave pri nespečnosti, raziskave pa so pokazale, da je število žensk, ki težko zaspi in neprekinjeno prespi težko zasluženi počitek, še enkrat večje kot število moških z enakimi težavami. |
|
Preberite več...
|
|
|
Premagajmo strah |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
08. 01. 2006 |
 Strah oziroma anksioznost je čustvo, ki je dobro znano vsakomur. Naj gre za tesnobo ob zdravniškem pregledu, tremo pred izpitom ali nervozo med vožnjo z letalom - vsi smo že kdaj izkusili to stanje živčne napetosti. Zato je pomembno, da se o strahu dobro poučimo.
Nevarna situacija lahko v nas izzove različna občutja: tremo, živčno napetost, zaskrbljenost. Gre za stopnje strahu oziroma anksioznosti, ki so lahko popolnoma naravna reakcija na neko nevarnost. Strah pripravi naše telo na obrambo, kar se čuti v pospešenem bitju srca, povišanem krvnem tlaku in povečani aktivnosti "sivih celic". |
|
Preberite več...
|
|
|
Moja zgodba |
|
|
|
Osebne zgodbe
|
|
Vpisal: Hister Caprae
|
|
04. 01. 2006 |
 Že na samem začetku oblikovanja vsebin portala Društva DAM "NeBojSe.si", se je uredništvo odločilo, da bomo objavljali osebne zgodbe naših uporabnikov portala in članov društva. Poudarek naj bi bil na zgodbah o "uspehu", ki bi uporabnikom bile lahko svetel zgled, upanje in obenem pričevanje, da je ozdravljenje od depresije in anksioznih motenj realnost. Mitološki ptič Feniks, ki se iz pepela vedno znova rodi v novo življenje, naj bi bil prispodoba, ali zaščitni znak osebnih zgodb, kot je v enem prejšnjih prispevkov zapisala DAM-a. Na žalost pa ne obstajajo samo zgodbe s srečnim koncem. Enostavno zato ne, ker življenje pač ni pravljica, ne Hollywoodski film s srečnim koncem. Nekatere zgodbe, prav tako kot usode različnih ljudi imajo za bralca neprijeten, ali nepričakovan konec. |
|
Preberite več...
|
|
|
Bleščeča prihodnost |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
22. 12. 2005 |
 Mednarodna konferenca o motnjah hranjenja, ki jo vsaki dve leti pripravijo v Londonu, je srečanje strokovnjakov z vsega sveta, ki se terapevtsko in raziskovalno ukvarjajo z motnjami hranjenja, to »epidemijo s konca 20. in začetka 21. stoletja«. Ne izogibajo se niti njenim kulturološkim razsežnostim. Pred šestimi leti, na četrti konferenci, smo udeleženci razpravljali o uspešnosti in primernosti različnih terapij. To je bil čas, ko si je kognitivna vedenjska terapija (v nadaljevanju KVT) dokončno utirala pot med tako imenovane velike psihoterapije. Takrat sem poslušal kar nekaj zanesenih predavateljev, ki so obljubljali rešitev večine težav ljudi z različnimi duševnimi motnjami.
Letos, na sedmi konferenci, o KVT skorajda ni bilo več govora in se je razpravljalo predvsem o psihodinamski in analitični ter sistemski obravnavi bolnikov z motnjami hranjenja in njihovih družin. |
|
Preberite več...
|
|
|
Bleščeča prihodnost |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
22. 12. 2005 |
Mednarodna konferenca o motnjah hranjenja, ki jo vsaki dve leti pripravijo vLondonu, je srečanje strokovnjakov z vsega sveta, ki se terapevtsko in raziskovalno ukvarjajo z motnjami hranjenja, to »epidemijo s konca 20. in začetka 21. stoletja«. Ne izogibajo se niti njenim kulturološkim razsežnostim. Pred šestimi leti, na četrti konferenci, smo udeleženci razpravljali o uspešnosti in primernosti različnih terapij. To je bil čas, ko si je kognitivna vedenjska terapija (v nadaljevanju KVT) dokončno utirala pot med tako imenovane velike psihoterapije. Takrat sem poslušal kar nekaj zanesenih predavateljev, ki so obljubljali rešitev večine težav ljudi z različnimi duševnimi motnjami.
Letos, na sedmi konferenci, o KVT skorajda ni bilo več govora in se je razpravljalo predvsem o psihodinamski in analitični ter sistemski obravnavi bolnikov z motnjami hranjenja in njihovih družin. |
|
Preberite več...
|
|
|
Še duševno zaostala Slovenija |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
20. 11. 2005 |
 Psihiater dr. Andrej Marušič bi rad prenesel izkušnje z Otoka, kjer je delal osem let, v Slovenijo. Kako v Veliki Britaniji sledijo bolnikom tudi po odpustu iz bolnišnic in tako preprečijo marsikatero tragedijo, je med drugim razložil DUšANU MALOVRHU. Pri nas je drugače, naša psihiatrija ni skupnostna, zato trpijo tako bolniki kot njihova okolica. Zakon o duševnem zdravju pa se cmari in cmari. Koliko let še? Koliko umorjenih še?
Slovenija je varna deželica. Tako nam radi rečejo tujci, že navajeni vse mogočega plevela zahodne demokracije. Domorodci svojo grudo občutimo drugače: kot da bi se iz leta v leto pogrezali vse globlje v blato kriminala. Občutek ne vara. Lani je v Sloveniji zaradi nasilja izgubilo življenje 70 ljudi, sedem več kot leto prej. |
|
Preberite več...
|
|
|
Za pričesko k frizerju, za avto k mehaniku, za psiho pa »pomagaj si sam« |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
09. 11. 2005 |
 V Sloveniji je še vedno sramotno iti k svetovalcu, psihoterapevtu, psihologu ali psihiatru, medtem ko je obisk pri maserju, frizerju in kozmetičarki povsem sprejemljiv. Zato ne preseneča, da ljudje, ki so izpostavljeni kroničnemu distresu, »pokajo po šivih«.
Željko Ćurič, zdravnik psihoterapevt - svetovalec v poslovnih sistemih, se je leta 1993 v Ljubljano preselil iz Dubrovnika. Nekoč je bil navdušeni roker in še zdaj rad prisluhne Janis Joplin in Led Zeppelinom, vendar tudi Richardu Wagnerju. Ko je v stanju blizu meditacije, prisega na Bacha, najraje pa ima glasbo simfoničnih orkestrov, ki ga »kar malo dvigne«. |
|
Preberite več...
|
|
|
Anksioznost in depresija skupaj |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
07. 11. 2005 |
|
Povzetek: Motnji sta dve strani istega kovanca. V zadnjih letih so se tako zdravniki, kot raziskovalci, premikali k istemu novemu zaključku. Depresija in anksioznost nista dve različni motnji, ki obstajata hkrati. Sta dva obraza ene motnje.
Ste anksiozni ali depresivni? V svetu duševnega zdravja, kjer natančna diagnoza narekuje zdravljenje, sta anksioznost in depresija razumevani kot dve različni motnji. V realnem svetu ljudi pa veliko ljudi trpi za obema. Pravzaprav večina razpoloženjskih motenj predstavlja kombinacijo anksioznosti in depresije. Raziskave kažejo, da 60-70% oseb z depresijo trpi tudi za anksioznostjo. Polovica tistih s kronično anksioznostjo pa ima tudi klinično značilne simptome depresije. Sočasni obstoj anksioznosti in depresije – v psihiatričnem jeziku imenovan komorbidnost- prinaša nekaj resnih udarcev. Potek motnje naredi bolj kroničen, dodatno onemogoča delovanje v službi ter razmerjih in bistveno poviša možnosti samomora.
|
|
Preberite več...
|
|
|
Polet z letalom? Ne, hvala! |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
03. 11. 2005 |
 Strah pred letenjem lahko s sprostitvenimi tehnikami omilimo.
študentko Evo je strah letenja, odkar se je med vzletanjem zaradi neprijetne izkušnje močno prestrašila. Od takrat se letenju skuša izogibati, če pa že sede na letalo, si vedno pomaga s pomirjevalnimi tabletami. še posebej jo moti, da med letenjem nima nikakršne kontrole nad vožnjo. Čeprav ve, da je letalo mnogo varnejše od drugih transportnih sredstev, se strahu ne more znebiti. Eva še dodaja, da je večina ljudi ne razume in se ji zaradi strahu posmehujejo.
Strah pred letenjem ni redek pojav, vendar pa pogosto ostaja nerazumljen. Letalo je učinkovito in priljubljeno prevozno sredstvo, zato tovrsten strah lahko povzroči veliko osebnih in službenih neprijetnosti. |
|
Preberite več...
|
|
|
Otroci posnemajo matere |
|
|
|
Iz medijev
|
|
Vpisal: DAMa
|
|
23. 10. 2005 |
 Psihologi so ugotovili, da se otroci s socialnim strahom pogosteje in intenzivneje ukvarjajo sami s seboj. V občevanju z vrstniki so plašni in zavrti, pogosto se pogovarjajo sami s sabo in tuhtajo, kaj neki o njih mislijo drugi. Ta povečana naravnanost k samemu sebi pa povzroča popačeno zaznavanje drugih.
Ljudje s socialnim strahom se v majhnih skupinah bojijo radovednih pogledov drugih, medtem ko se v velikih množicah ne čutijo ogrožene. Že zgolj misel na to, da bi utegnilo priti do kritične situacije, pri takih ljudeh že sproži pričakovanje strahu. Zato je razumljivo, da se takšnim situacijam prizadeti najraje sploh izognejo. |
|
Preberite več...
|
|
|
Članki in novice