NAROČITE NOVE KNJIGE !

 NAROČITE KNJIGE !

Napovednik dogodkov

Poglej koledar dogodkov

Prva stran arrow Članki in novice
Novice in članki
Depresija Natisni E-pošta
Osebne zgodbe
Vpisal: DAMa   
18. 06. 2005
ImageNemirna noč se nenadoma izteče, jutro pomoli svoj svež obraz skozi špranje rolet, ti pa kakor da tega ne opaziš. Odpreš oko, nato še drugo in ugotoviš, da sta obe dosti preutrujeni za ta bleščeč svet. Naj bo, si rečeš, kaj nujnega tako nimam in se obrneš v drugo stran. Kavč malo zaškripa, na rjuhi se nekje pod teboj naredijo moteče gube in nujno si moraš pregnesti blazino pod glavo, saj je postala trda in neudobna. Spet te obišče spanec, potoneš vanj kot kamen, toda le za kratek čas. Sam ne veš, zakaj za hudiča si se zbudil tako hitro, saj se kazalci na uri niso utegnili bistveno premakniti. Toda minila je kaka urica ali več in sredina dneva se približuje. Za hip, morda dlje, pomisliš na zunanji hrup, ki ga ustvarja mesto, na vse te ljudi, ki kdo ve zakaj, nekaj počnejo in morda te za nekaj časa napade grd moralni maček, te popraska za kosmatimi ušesi, ki ne slišijo zvonjenja in nočejo vstati takrat kot ostali. Toda tudi tokrat je poskus odpiranja oči brezuspešen. Veke so težke, komaj jih dvigneš, hip zatem se spustijo, spet poiščeš neko bolj ali manj udobno lego in poskušaš zaspati. Je pa že razvidno, da je takih mest vse manj, od predolgega poležavanja te že vse boli in s težavo še enkrat zaspiš.
Preberite več...
 
Ko je vse na svetu črno Natisni E-pošta
Iz medijev
Vpisal: DAMa   
17. 06. 2005
ImageVsaj enkrat v življenju zapade v depresijo 17 odstotkov ljudi; uvršča se na četrto mesto glavnih vzrokov nezmožnosti normalnega delovanja

Asistentka mag. Marjeta Blinc Pesek, vodja oddelka za intenzivno terapijo na Psihiatrični kliniki Ljubljana : "Opažamo, da se ob praznikih obisk v bolnišnici poveča, več je tudi klicev na telefon za pomoč v duševni stiski." V prazničnem obdobju lahko stres in neizpolnjena pričakovanja povzročijo motnje razpoloženja, med katere sodi tudi več vrst depresij. Te imajo različne vzroke, pravi asistentka mag. Marjeta Blinc Pesek, vodja enega od oddelkov za intenzivno terapijo na Psihiatrični kliniki Ljubljana. Depresivni ljudje pogosto ne prepoznajo, da potrebujejo pomoč.
Preberite več...
 
Depresija - podcenjeno tveganje Natisni E-pošta
Iz medijev
Vpisal: DAMa   
16. 06. 2005
Slabo duševno stanje ne povzroča samo srčnih bolezni, ampak tudi krhkost kosti in diabetes

Strokovnjaki so zapisali: v povprečju vsaka četrta ženska in vsak deseti moški v svojem življenju zboli za depresijo, ki bi jo bilo potrebno zdraviti. Specialisti za zdravljenje depresij vedo, da skoraj ni bolezni, ki bi povzročala toliko trpljenja. Skoraj vsak, ki oboli za to bolezen, razvije v sebi misel na samomor in približno 15 odstotkov obolelih ga tudi naredi. V Sloveniji imamo vsako leto nad 500 samomorov, kar je več, kot je ljudi, ki življenje izgubijo v prometnih nesrečah.
Depresije posredno poskrbijo tudi za občutno povečanje smrtnih primerov: novejše raziskave namreč dokazujejo, da med to psihiatrično boleznijo in ljudskimi boleznimi, kot so srčne težave, diabetes in rak, obstaja tesna vzročno-posledična zveza. Depresije namreč zavirajo proces zdravljenja teh bolezni, poslabšujejo njihovo stanje ali pa jih celo povzročajo.
Preberite več...
 
S športom in gibanjem nad črne misli Natisni E-pošta
Iz medijev
Vpisal: DAMa   
14. 06. 2005

ImageDepresija, bolezen sodobnega časa, je najpogostejša duševna motnja na svetu, je pa tudi povsem ozdravljiva

LJUBLJANA - Depresija je bolezen sodobnega časa, je najpogostejša duševna motnja. Za njo naj bi po svetu trpelo kar 121 milijonov ljudi ali pet odstotkov vseh, medtem ko ima 450 milijonov ljudi v življenju vsaj enkrat duševne, nevrološke ali vedenjske težave. "Takšni ljudje so pogosto izključeni iz družbe, imajo slabšo kakovost življenja, s tem pa se jim poveča tveganje za smrt," pravi direktor Inštituta za varovanje zdravja (IVZ RS), doc. dr. Andrej Marušič , ob svetovnem dnevu duševnega zdravja, ki so ga letos posvetili ozaveščanju splošnih zdravnikov. Opozoriti jih želijo, da duševna motnja ne nastopa posamično, temveč pogosto sovpada z drugimi boleznimi in je zato težje prepoznavna.

Preberite več...
 
Pomoč psihiatra: ni več sramota, lahko pa izprazni denarnico Natisni E-pošta
Iz medijev
Vpisal: DAMa   
13. 06. 2005
Prepričanje, da se po nasvet k psihiatru zatečejo samo »nori«, tudi med Slovenci izginja. Zdaj prihajajo celo ljudje, ki dobro živijo in imajo normalno službo, a so nezadovoljni in čutijo sami pri sebi, da v njihovem življenju nekaj manjka

»V življenju sem šla skozi nekaj res hudih preizkušenj. Zelo zgodaj sem izgubila moža in po tem sem bila prepričana, da me nič več ne more vreči iz tira. Po nekaj letih pa so se začele kopičiti težave v službi. Prišlo je tako daleč, da mi je šlo zjutraj, ko sem morala na delo, dobesedno na bruhanje. Doma sem odpovedala. Vedela sem, kako moram problem reševati, a mu sama preprosto nisem bila kos.
Preberite več...
 
Zakaj večina žensk trpi povsem drugače kot moški Natisni E-pošta
Iz medijev
Vpisal: DAMa   
07. 06. 2005
ImageNadležne depresije

Pri ženskah prevladujejo tako imenovane nevrotične depresije

Kdaj je nanje legla meglena sivina, ne morejo reči največkrat niti prizadeti sami. Le toliko vedo, da so iz ne tako lepih dni nastali hudi dnevi, ki se sploh nočejo končati. Veselje se sprevrže v žalost, optimizem v bojazljivost in brezupnost izpodrine zaupanje vase. Zdravniki v takšnem primeru govorijo o afektivnih depresijah, ko postanejo naša čustva bolna. Veliko ljudi trpi zaradi tega. Ženske še enkrat pogosteje kot moški. Zdaj je neka znanstvena študija, pri kateri je udeleženih več ameriških univerz, vrgla novo luč na te simptome.
Preiskali so 235 moških in 400 žensk. Presenetljiv rezultat: čeprav imajo depresije vedno ista ozadja, potekajo pri ženskah drugače kot pri moških. Posledično jih je tudi treba različno zdraviti.
Preberite več...
 
Socialne fobije Natisni E-pošta
Iz medijev
Vpisal: DAMa   
06. 06. 2005
ImageKot da bi od jutra do večera vlekli za sabo težke kamne

Imate težave pri navezovanju stikov z Ijudmi? Vam je v družbi pogosto nelagodno zaradi skrbi, da bi se osramotili? Vam je tako neprijetno, če vsi strmijo v vas, da vas zalije vročica, se vam poveča srčni utrip in začnejo tresti roke, iz sebe pa ne spravite glasu? Se takšnim okoliščinam najraje izogibate? Če je tako, potem sploh niste osamljeni! Precej Ijudi trpi za podobnimi težavami, strokovno označenimi kot socialne fobije.
Leon Zupančič, osemindvajsetletnik iz Ljubljane, se od srednje šole ubada s hromečim strahom, ki ga popade med ljudmi. »Začelo se je nekje pri petnajstih letih, ob prehodu iz osnovne šole v srednjo. Pri stikih z vrstniki pa tudi starejšimi sem se počutil ogroženega. Vsi so se mi zdeli izjemno sproščeni, jaz pa sem bil zelo prestrašen. Občutil sem tesnobo, mišice so se mi napele in bil sem trd od strahu.
Preberite več...
 
Šentjanževka proti depresiji Natisni E-pošta
Iz medijev
Vpisal: DAMa   
06. 06. 2005

ImageSintetična zdravila proti depresiji imajo stranske učinke, zato je za blažje oblike bolezni bolj priporočljivo zeliščno zdravilo

Podatki v različnih državah kažejo, da narašča uporaba sintetičnih zdravil proti depresiji. Nekateri menijo, da je vzrok za to vse večje število depresivnih bolnikov, medtem ko drugi trdijo, da jih zdravniki preveč zlahka, tudi neutemeljeno, predpisujejo. Tako britanski Nacionalni inštitut klinične prakse opozarja na občutno prepogosto predpisovanju antidepresivov v splošni praksi. Najbolj poznano sintetično zdravilo te skupine je prozac. V letu 2004 so angleški splošni zdravniki tako napisali devetnajst milijonov receptov za tri in pol milijone ljudi in tako porabili štiristo milijonov funtov. Predvsem za blažje oblike depresije takšna zdravila niso priporočljiva, saj je tveganje večje od koristi.

Preberite več...
 
Depresija in neproduktivnost Natisni E-pošta
Iz medijev
Vpisal: DAMa   
05. 06. 2005
Odsotnost z delovnega mesta zaradi depresije

Depresija najpogosteje prizadene ljudi v starosti od 20 do 44 let Več kot 80 odstotkov depresivnih ljudi je mogoče hitro in učinkovito pozdraviti


Depresija najpogosteje prizadene ljudi na vrhuncu produktivnosti, v starosti od 20 do 44 let. Klinično depresiven človek ni le »žalosten« in nima zgolj »slabega dne« – njegovo duševno zdravje mu onemogoča, da bi jasno razmišljal, trdo delal, se zlahka osredotočal in na splošno deloval tako kot ponavadi. Klinične depresije se ne more nihče sam od sebe »znebiti«. Če je ne zdravimo, postane kronična in ovira vse plati življenja posameznika.
Preberite več...
 
Eno srce in ena duša Natisni E-pošta
Iz medijev
Vpisal: DAMa   
04. 06. 2005
ImagePsihične težave in nezdravo življenje lahko povzročijo poškodbo srčnega ožilja

V srcu domuje duša, pravi ljudsko izročilo. Mnogi znanstveniki po svetu pa dodajajo, da je srčni infarkt kaj lahko tudi posledica duševnega stresa. To morda zveni presenetljivo, saj povezava čustvenih težav in bolezni srca že dolgo velja predvsem za špekulacijo. Zdaj se množijo dokazi, da depresija, socialna osamljenost in pretiran stres pri delu prav tako pospešujejo srčni infarkt kot kajenje, visok krvni pritisk ali zvišan holesterol.

Na seznamu infarktnega tveganja so psihosocialni dejavniki na tretjem mestu, pravi psihokardiolog Schingen z univerze v Göttingenu. Njegovo stališče je tako novo, da večina specialistov za srce že zmajuje z glavo.
Preberite več...
 
"Trdim, da je kup ljudi, za katere sploh ne veš ali resnično hočejo ozdraveti" Natisni E-pošta
Iz medijev
Vpisal: DAMa   
02. 06. 2005

ImageVečini ljudi je hipnoza poznana kot sestavni del odrskega nastopa, v katerem čarodej zelo uspešno prepričuje prostovoljce, da poljubljajo žogo, so kokoši, dojenčki ali celo zaljubljene čivave, vendar njene zmožnosti niso omejene zgolj na zabavo. Takšno stanje uma že vrsto let uporabljajo v medicini, seveda pri tem ne gre za zdravljenje s čudežnim serumom, ki nas odreši vseh bolezenskih zlodejev, naseljenih v naših telesih. Dr. Marjan Pajntar pojasnjuje: »Hipnoza je samo orodje, kot denimo kirurški nož, s katerim lahko operiraš možgane ali le kurja očesa, a znati moraš oboje.«

Hipnoza v povezavi z zdravstvom ni nekaj novega in sveže odkritega. Prvo znanje o manjših in večjih kirurških posegih v hipnotični anesteziji sega v Evropi v 18. stoletje. Opravili so že vse vrste operacij, kar jih je mogoče narediti.
Preberite več...
 
Intervju z Doris Adamčič Pavlovčič, psihoterapevtko Natisni E-pošta
Iz medijev
Vpisal: DAMa   
02. 06. 2005
ImageKar se človek nauči, se lahko tudi oduči

Veliko se govori o depresiji; zdi se, da ne znamo biti več samo žalostni ali slabe volje, ampak že vsako nejevoljo imenujemo depresija; se vam zdi to pretirano?
Vse več se govori o depresiji, vse več pa tudi o našem telesnem in duševnem zdravju. Informiranost je potrebna in koristna, vedno pa obstajajo pretiravanja. Pogosto slišimo, da je depresivnost realno in objektivno odzivanje na današnje dogajanje v svetu. Ali gre za pravilno uporabo pojma ali gre lahko, kot pravite, samo za slabo voljo? Pretirano razmišljanje o stvareh, na katere nimamo vpliva, lahko človeka dejansko pahne v kronično slabo razpoloženje. Težav je že tako preveč, marsikatero pa si ustvarimo sami. Napačne interpretacije, miselna izkrivljanja (denimo vse mi gre narobe, ničesar nisem naredil, konec me bo, nenehno sem v depresiji, ničesar se ne morem prav lotiti itd.) so stalnica našega življenja, ne zavedamo pa se, da nas vodijo v slabo razpoloženje. Beremo o pozitivnem mišljenju, a si ga razlagamo sicer kot nekaj dobrega, vendar nedosegljivega in tujega.
Preberite več...
 
<< Začni < Nazaj 99 100 101 102 103 104 105 Naprej > Konec >>

Rezultati 1249 - 1260 od 1266
© 2005 - 2019 Nebojse.SI - e-glasilol Društva DAM
Društvo za pomoč osebam z depresijo in anksioznimi motnjami