Psihiatrinja odgovarja |
|
|
Odgovori psihiatrinje
|
Vpisal: DAMa
|
17. 09. 2006 |
Vprašanje: Lep pozdrav! Zanima me ali se anksiozne motnje z leti lahko poslabšajo oz. preidejo v kaj hujšega? In zakaj se pojavijo lahko že v rani mladosti? Odgovor: Spoštovani, Anksiozne motnje se navadno z leti izboljšajo, postanejo manj moteče. Posebno če se odločimo za zdravljenje. Tako kot praktično vsaka druga zdravstvena težava, se tudi anksioznost lahko pojavi že zelo zgodaj, celo v otroštvu. Z motnjo seveda ne smemo zamenjati običajne tesnobe ob čustveno napornih trenutkih v življenju. Taka tesnoba je lahko zelo neprijetna, vendar običajno hitro mine in nas ne ovira pri vsakodnevnem funkcioniranju. |
Preberite več...
|
|
Andrej Karoli, dobitnik gonga, zmagovalec življenja |
|
|
Iz medijev
|
Vpisal: HisTer
|
15. 09. 2006 |
Kakšen je občutek, če si zmagovalec Gonga?
Zelo sem vesel, saj so me izbrali ljudje. Ko sem izvedel, da bom zmagal, sem bil malo »žleht« in sem šel računat, koliko dobička bodo z menoj imeli v Delu in na Telekomu. Zame je glasovalo več kot 6.000 ljudi in če so morali za vsak glas odšteti sto tolarjev, to pomeni več kot 600.000 tolarjev prihodka. A to je bilo bolj za hec, nagrada mi seveda veliko pomeni. Pa ste jo kaj proslavili? Ne, to naj proslavljajo drugi. S fanti iz pisarne in najbližjimi doma bomo šele nazdravili. Če bo kdo dal za rundo, bo pa še boljše.
|
Preberite več...
|
|
Nevarnosti nakupovanja zdravil preko spleta |
|
|
Aktualno
|
Vpisal: DAMa
|
15. 09. 2006 |
Osebe, ki kupujejo zdravila preko interneta, lahko nevede ogrožajo svoje zdravje, svarijo zdravniki iz Velike Britanije. "Nekatera zdravila so ponarejena in vsebujejo sestavine, ki ne ustrezajo imenu zdravila, zapisanega na steklenički," je Sunderlandska ekipa povedala za revijo Lancet.
Četudi pacient prejme pravo zdravilo, obstaja nevarnost nepreverjenih stranskih učinkov in nevarnih interakcij. Poročajo o primeru žene, ki si je z jemanjem steroidov, kupljenih preko spleta s Tajske, pokvarila vid. |
Preberite več...
|
|
..bila je ena izmed nas.... |
|
|
Aktualno
|
08. 09. 2006 |
V današnjem časopisu Delu na predzadnji strani sem prebrala, da dr. TANJE LAMOVEC, univ. dipl. psih., slovenske zagovornice pravic uporabnikov psihiatrije, ni več med nami. Bila je ena izmed nas. Vedela je, kaj je to depresija in da takrat ne pomaga samo sprehod. Razumela nas je… in v njenih knjigah sem našla veliko uporabnega znanja in modrosti. Iz njenih tekstov sem črpala vsebino za svoj prvi pomembni javni nastop, ko sem predstavila delovanje našega društva. Rada bi vam jo predstavila skozi tekst novinarke Urše Matos. ……bila je ena izmed nas…. |
Preberite več...
|
|
Hipnoza |
|
|
Aktualno
|
04. 09. 2006 |
Skoraj vsi smo že večkrat imeli izkušnje stanja podobnega transu, čeprav tega nismo poimenovali hipnoza. To je lahko kadarkoli v dnevu, ko se zasanjamo in se ne zavedamo vsakdanjih stvari in dogajanj v naši okolici. Lahko se nam to zgodi ob branju zanimive knjige, gledanju filma, ali ko nas prevzame zahteven projekt in ne slišimo, ko se kdo želi pogovarjati z nami in se ne zavedamo koliko časa je med tem minilo. Zamišljeni, zatopljeni v svoje svetove med vožnjo avtomobila lahko na avtocesti zgrešimo izvoz...
|
Preberite več...
|
|
Vabilo na srečanje |
|
|
Obvestila
|
Vpisal: DAMa
|
02. 09. 2006 |
Vabimo vas na skupno srečanje. Veliko se nas pozna samo preko foruma, zato je prišel čas, da se spoznamo tudi osebno in tako skozi druženje in pogovor utrdimo vezi med nami. Kdaj? Sobota, 16. september 2006 ob 11 uri Kje? SKOK šPORT CENTER pod šmarno goro v Ljubljani, Marinovševa 8, šentvid pri Ljubljani. Zemljevid lokacije je dostopen na spletni strani društva Skok, tule: http://www.skok-sport.si/kje.asp Kje se prijaviš? Na forumu z osebnim sporočilom uporabnici Puma, ali na e-mail:
E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript
|
Preberite več...
|
|
Hackerji onemogočili dostop do spletne strani Burnout inštituta |
|
|
Obvestila
|
Vpisal: DAMa
|
31. 08. 2006 |
Hackerji so včeraj onemogočili delovanje spletne strani Inštituta za razvoj človeških virov, bolj poznan pod imenom Burnout inštitut, ki ga vodi psihologinja Andreja Pšeničny. Ker z inštitutom sodelujemo, smo se odločili, da jim pomagamo po svojih zmožnostih in tako objavimo njihove osnovne podatke. Kdor potrebuje njihovo pomoč, naj se obrne na: Inštitut za razvoj človeških virov Gasilska 19, 1000 Ljubljana tel/fax: 00 386 1 50 57 165 gsm: 031 54 77 69 e-pošta:
E-poštni naslov je zavarovan pred nezaželeno pošto, za ogled potrebujete Javascript
Ekipa Dam-a
P.S. By HisTer: Spletne strani Burnout inštituta so dostopne na naslednji povezavi --->>
|
|
Spoštovani g. predsednik - "Ustavite slovensko psihiatrijo" |
|
|
Odprta pisma
|
Vpisal: Hister Caprae
|
28. 08. 2006 |
Neobičajno odprto pismo predsedniku republike Slovenije - g. Janezu Drnovšku To pismo Vam pišem v dvojni vlogi. Prvič kot državljan, kjer bom izražal bolj svoje lastne poglede in mnenja, tudi osebne izpovedi, o izjemno kompleksni, zapleteni in nelahki problematiki odnosa med družbo in psihiatrijo. In drugič kot t.i. »uporabnik psihiatričnih storitev, oz. bolj natančno kot član sicer majhne, neformalne, aktivne skupine t.i. nezadovoljnih in ozaveščenih uporabnikov - NOUPS . Skratka osebna mnenja, za katera čutim polno odgovornost, in sem pripravljen tudi na morebitne sankcije bom pisal v prvi osebi ednine, izkristalizirana skupna mnenja NOUPS-a pa v množini. |
Preberite več...
|
|
Spet nad kukavičjim gnezdom? |
|
|
Iz medijev
|
Vpisal: DAMa
|
27. 08. 2006 |
Dobrih deset let ga v Sloveniji ni bilo. Naše duševne bolnike so z njim zdravili v Zagrebu. Zdaj se vrača. Elektrošok, strokovno imenovan elektrokonvulzivna terapija. Metoda, ki je zelo učinkovita pri zdravljenju depresij in rešuje življenja, je njen zagovornik, doktor Slavko Ziherl povedal ALENKI KOCIPER. Ima tudi stranske učinke, a še zdaleč ni vse tako črno, kot v znamenitem filmu Miloša Formana. Psihiatrija pri ljudeh zbuja strah, predstave o bolnišnicah in terapijah so včasih grozljive, četudi nerealne. Zaprti oddelki, prisilni jopiči, elektrošoki, brezkončno število zdravil ... Tisti, ki so izkusili, neradi govorijo, oni, ki niso, si težko predstavljajo. |
Preberite več...
|
|
Akcija društva onkoloških bolnikov Slovenije |
|
|
Aktualno
|
Vpisal: DAMa
|
27. 08. 2006 |
Cenjeni bralci in bralke spletnega portala Društva DAM! Ponosni smo na dejstvo, da je v Sloveniji tudi veliko drugih društev, ki se zavzemajo za informiranje, samopomoč in pravice obolelih za različnimi obolenji. Vsi vemo, da je rak dandanes še vedno ena najtežjih bolezni, zato je premagovanje in okrevanje za osebe z rakom izjemno huda bitka. Pri tem jim brezkompromisno pomaga Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, ki z izjemno pozitivno in navdihujočo akcijo »Kolo življenja« zbira sredstva za izboljšanje pogojev bivanja za bolnike na onkološkem inštitutu. Oglejte si, kako lahko pomagate, na njihovi spletni strani tukaj -->> |
Preberite več...
|
|
Zdravnik proti stresu in izgorevanju |
|
|
Iz medijev
|
Vpisal: DAMa
|
25. 08. 2006 |
I. Uvod Izraz izgorevanje (burnout) je prvi uvedel psiholog Freudenberger leta 1974, ko je raziskoval duševne težave pri osebju agencije za socialno delo (Čebašek-Travnik, 1998). Do izgorelosti pride takrat, ko je posameznik postavljen pred zahteve, ki presegajo njegove sposobnosti, energijo ali moč. Christine Maslach, pionirka raziskav na tem področju, definira burnout kot sindrom telesne in duševne izčrpanosti, ki zajema negativne predstave o sebi, negativen odnos do dela, izgubo občutka zaskrbljenosti in izostajanje čustev do klientov. Cherniss v svoji definiciji burnout opisuje kot tesnobo, napetost in čustveno izčrpanost, vse pa je posledica obremenitev na delovnem mestu. Lee in Ashforth uporabljata izraz psihološki burnout, za katerega so značilni trije sestavni deli: čustvena izčrpanost, depersonalizacija (v smislu negativnega odnosa do klientov) in nezadovoljstvo oziroma negativen odnos do dela, ter s tem povezani slabši rezultati dela. |
Preberite več...
|
|
Izgorelost – metafora časa, v katerem živimo |
|
|
Iz medijev
|
Vpisal: DAMa
|
23. 08. 2006 |
»Mene ni sesulo delo. Mene je sesulo, ker sem sebe ves čas odlagala na stran. Zunanje ambicije ti ne morejo zapolniti objektivnih primanjkljajev. Rečeš si: še to uredim, še to počakam, zmeraj pa se najde še kdo, ki hoče kaj od tebe. Ničesar ne počneš zase, ampak večino časa le tisto, kar se od tebe pričakuje. Tuja pričakovanja imaš internalizirana kot svoja, dojemaš jih kot svoje vrednote. Navzven deluješ skrajno močno, skrajno avtonomno, objektivno pa v bistvu ves čas nosiš v sebi vgrajene komande, vzorce obnašanja. Skozi socializacijo se naučiš, da lahko poskrbiš zase šele takrat, ko si poskrbel za vse ostalo. Zate potem vedno zmanjka časa in energije.« To so besede 49-letne Andreje Pšeničny, ki je po izkušnji bolezenske izgorelosti skupaj s profesorico andragogike Dušano Findeisen ustanovila Inštitut za razvoj človeških virov. Na Inštitutu se med drugim ukvarjajo z zdravljenjem in preprečevanjem sindroma izgorelosti, ki je pravzaprav metafora časa, v katerem živimo. |
Preberite več...
|
|
|