majolka
Aktiven član/ica

Odsotni
Prispevki: 69
|
 |
« dne:: torek, 20. september 2011 ura: 18:29 » |
|
Pozdravljeni, Nekako imam na trenutke čudne občutke primer sredi službe se žačnem počutiti hecno čudno, nevem točno ali gre za stah? Primer s sodelavko sproščeno klepetava mene pa prešine nekaj čudnega občutek je skrajno neprijeten nekako neresničen, samo razmišljam lahhko, kaj mi.... Pa samo domov si takrat želim najbolj na svetu čeprav mi v službi ni nič hudega in jo imam neizmerno rada. Zanima me je imel kdo od vas ta neprijeten občutek koliko časa je trajal in kako ste občutili, kakšne misli so se takrat porajale!!
Hvala za vsak napisan stavek,
Lep večer
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
Slavka
|
 |
« Odgovori #1 dne:: torek, 20. september 2011 ura: 18:52 » |
|
Majolka  Ja, tudi meni se to dogaja in res je zelo bedno. Namesto, da bi sledila pogovoru in bila sproščena, me prime neka tesnoba in se mi zdi, kot, da mi preko čela teče svetlobni napis "čudna sem". Osebo s katero se pogovarjam pričnem zaznavat v neki "megleni" obliki, pričnem razmišljat o svojem počutju, o tem, da bi čimprej končala pogovor in se nekam skrila.  Enkrat sem eno dobro prijateljico v takem trenutku vprašala, če se ji zdim kaj "čudna", pa je odgovorila, da ne...da sem čisto "normalna" tako v obnašanju, kot v govoru... Meni pa se je zdelo, da sem padla iz drugega planeta...  Kako si pomagati, žal ne vem...jaz si še nisem uspela domislit rešitve. Morda še najbolj pomaga, če se trudiš ne razmišljat o svojih občutkih in se poizkušaš skoncentrirat na pogovor... Jaz vem, da imam obdobje, ko sem čisto ok in lahko zelo sproščeno komuniciram z ostalimi...pa tudi obdobje, ko se počutim kot "nezemljan"...vsa odsotna in tesnobna.  in trenutno imam ravno to obdobje... 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
"Per aspera ad astra"
|
|
|
Toja
Global Moderator
Heroj
   
Odsotni
Spol: 
Prispevki: 6.607
Dokler zaupaš vase, ni nobena pot pretežka.
|
 |
« Odgovori #2 dne:: torek, 20. september 2011 ura: 19:00 » |
|
Majolka...Slavči  V tem vajinem zapisu se najdem tudi jaz...  Sama poskusim rešit zadevo tako, da z vso močjo trdno stopim na tla...se prizemljim...globoko zadiham, pa se takoj počutje izboljša...je pa potrebno veliko vaje in nič mislit na pobeg, če pa sedim, poskušam čimbolj intenzivno poslušat sogovornika in se kar se da hitro vključit v pogovor... meni to pomaga... 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
KAR TE NE UBIJE, TE OKREPI!
|
|
|
upika
Novinec / novinka
Odsotni
Prispevki: 27
|
 |
« Odgovori #3 dne:: torek, 20. september 2011 ura: 19:02 » |
|
Tudi jaz se tako počutim. Ampak sem nekoč v krizi poklicala neko psihoterapevtko, ki me je najbolj pomirila (kar po telefonu), da se mi na zunaj ne vidijo notranji boji. In pravzaprav je to res. Imam prijateljico, ki je na videz velik optimist in vedno nasmejana. Vendar vem, da bije boj sama s sabo. Na žalost smo sami sebi največji sovražnik. Verjetno ko bomo imeli sebe malo bolj radi bo tudi veliko bolje.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
Lost
Administrator
Heroj
   
Odsotni
Spol: 
Prispevki: 8.089
I'm not lost, just undiscovered.
|
 |
« Odgovori #4 dne:: torek, 20. september 2011 ura: 19:02 » |
|
Preusmeriti misli, oziroma jih zaposliti z nečim. Hitra tehnika sproščanja, sprehod če je možno začasna zamenjava okolja. In strinjam se tudi z Tojo ....
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
julija30
|
 |
« Odgovori #5 dne:: torek, 20. september 2011 ura: 19:10 » |
|
Jaz tudi,jaz tudi,juhej  nas je že velik,hehe,kap in groza.Za  Ja takole je . Kakšen beden občutek in pol nas postane strah in kaj zdaj kaj bo,.... uf jaz ne znam tega rešit. Če kdo zna naj mi pove kaj naj takrat naredim. Dobim čuden občutek,začne se mi še bolj motat in strahhhh ogromen.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
Slavka
|
 |
« Odgovori #6 dne:: torek, 20. september 2011 ura: 19:12 » |
|
Ja, zelo zelo težko je preusmerit misli, ko te obliva strah in ko ne moreš razmišljat o drugem kot o tem kako se počutiš...ko sogovornik "izginja" v megli zaznavanja in se možgani ubadajo z vsem drugim, samo s temo pogovora ne.  Tudi jaz sem s terapevtko obdelala to področje...kako se prizemljiti in biti "tu in zdaj"...vendar mi ne uspe vedno.  Tudi jaz se tako počutim. Ampak sem nekoč v krizi poklicala neko psihoterapevtko, ki me je najbolj pomirila (kar po telefonu), da se mi na zunaj ne vidijo notranji boji. In pravzaprav je to res. Imam prijateljico, ki je na videz velik optimist in vedno nasmejana. Vendar vem, da bije boj sama s sabo. Na žalost smo sami sebi največji sovražnik. Verjetno ko bomo imeli sebe malo bolj radi bo tudi veliko bolje.
Upika, se strinjam... In tudi zame ne bi nikoli nihče rekel, da se tako zelo mučim znotraj sebe...navzen je podoba čisto drugačna, kot so občutki znotraj mene. 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
"Per aspera ad astra"
|
|
|
|
julija30
|
 |
« Odgovori #7 dne:: torek, 20. september 2011 ura: 19:17 » |
|
Joj,ne bom pozabila ko sem zato mojo stvar povedala petruški,punci iz tega foruma. Je rekla da me je prav občudovala in gledala kako hodim neobremenjena naokoli,po 10 šla v mesto peš sama,močna in brez skrbi. lepo je bilo dokler je trajalo.Tudi jaz sem samo človek in enkrat je ves stres udaril ven z vso močjo. Evo zdejle nisem nič kaj močna preveč. Se noter borim sama s seboj!!!!
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
Libby
Druge motnje
Izkušen član/ica
Odsotni
Prispevki: 422
Hrabra miška
|
 |
« Odgovori #8 dne:: torek, 20. september 2011 ura: 19:34 » |
|
Tudi jaz se tako počutim. Pride kar naenkrat, v hipu se počutim "mehka", kot da se bom zdaj zdaj razlezla in polila in se vpila v zemljo  , seveda se to ne zgodi. Prisoten je strah, predvsem pred tem, da bi izgubila nadzor nad sabo in bleknila ali naredila kakšno neumnost, nepovezano s trenutno situacijo, ter da bi ostali prisotni opazili, da sem čudak. Moj recept je tak: ker sem se teh dogodkov/občutkov približno navadila, jim nekako pustim, da so, vmes pa skušam za trenutek vključiti trezen razum, v smislu: M, to že poznaš, si že šla skozi, nič hudega ni sledilo---->vse bo OK. Izgleda, da je pa pri meni obratno kot pri večini... meni bolj pomaga to, da si dovolim občutiti/doživeti ta občutja, ker moja prva reakcija je (bila) vedno akcija!, dejmo poskakovat, se premikat, odgnat te občutke, ampak.....so me vedno dohiteli oz. se jih nisem znebila. Zato mi hitreje mine, ko se začutim. Je pa res, da nisem nikoli merila s štoparico, koliko časa traja ena ali druga varianta, le moj občutek je, da me tako hitreje mine  Sogovornik pa mora biti res zelo pazljiv ali pa te zelo dobro poznati, da zazna, da nekaj ni ok. Večinoma nihče ničesar čudnega ne opazi.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
Let's run away and live in the woods.
|
|
|
majolka
Aktiven član/ica

Odsotni
Prispevki: 69
|
 |
« Odgovori #9 dne:: sreda, 21. september 2011 ura: 13:38 » |
|
Ja Libii točno tako čutim, kot si opisala ti je kaj pomagal ad? Seveda če si ga jemala, koliko je pomagal. Hvala vcsem za ogovore Toja, Slavka, Lost, Julija ,Upika. Vsem še enkrat hvala. Če sem koga zgrešila se orpavičujem
Čavči
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
Libby
Druge motnje
Izkušen član/ica
Odsotni
Prispevki: 422
Hrabra miška
|
 |
« Odgovori #10 dne:: sreda, 21. september 2011 ura: 20:20 » |
|
Meni je AD zelo dobro prijel proti depri (ko sem kooončno našla pravega), pa tudi anksioznost se je precej zmanjšala. Vendar pa trenutki, o katerih je govora, navkljub zdravilom pridejo. Meni v teh momentih ne pomaga niti Helex, razen če ga pojem 1mg ali celo več - da me potem zmanjka, zaspim, sledi pa glavobol. Vsekakor pa pravi AD olajša muke in ti pravzaprav omogoči, da se spopadeš s težavami....... pa sej itak vse to že veš  Drži se majolčica!
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
Let's run away and live in the woods.
|
|
|
majolka
Aktiven član/ica

Odsotni
Prispevki: 69
|
 |
« Odgovori #11 dne:: četrtek, 22. september 2011 ura: 20:26 » |
|
ja upam da mi prime, 2 tedna sem na cipraleksu. Bom povedala kako je.
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
majolka
Aktiven član/ica

Odsotni
Prispevki: 69
|
 |
« Odgovori #12 dne:: nedelja, 23. oktober 2011 ura: 17:23 » |
|
Pozdravljeni kot sem obljubila se javljam! Naj omenim in povem da sem nad ecytaro ki je generik cipralexa skoraj obupala. Po 6 tednih i je pa začelo pomagati in hvala bogu da nisem obupala, ker sem se prvih šest tednov počutila čudno, enkrat mal bolje pa spet zelo slabo sedaj sem pa ok že cel teden po dolgem času, še spim kot polhec. Nisem nekako verjela ,da je kako upanje zame končno sem ,zaživela in sedaj zopet diham in imam svoje misli ter svoj mir, Najbolj sem pa vesela da zopet načrtujem in se veselim prihodnjosti,  . Tako da je res kot govorijo za dežjem posije sonce. Prvo se mi je izboljšalo spanje nisem več imela občutka neresničnosti čudno občutje in pritisk v glavi sta izginila panični napadi so če so zelo zelo mili samo boga molim da tako ostane pa bom zadovoljna  Čavči
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
Forza
gost
|
 |
« Odgovori #13 dne:: nedelja, 23. oktober 2011 ura: 19:15 » |
|
Super, Majolka! Veselim se zate. Boš videla - ostalo bo tako ali pa bilo še boljše. 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
Slavka
|
 |
« Odgovori #14 dne:: nedelja, 23. oktober 2011 ura: 20:12 » |
|
Majolka  super...samo naj ostane tako 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
"Per aspera ad astra"
|
|
|
Toja
Global Moderator
Heroj
   
Odsotni
Spol: 
Prispevki: 6.607
Dokler zaupaš vase, ni nobena pot pretežka.
|
 |
« Odgovori #15 dne:: nedelja, 23. oktober 2011 ura: 20:24 » |
|
Majolka...  , vesela sem za tvoje izboljšanje...le pogumno naprej 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
KAR TE NE UBIJE, TE OKREPI!
|
|
|
|
Suzy
|
 |
« Odgovori #16 dne:: ponedeljek, 24. oktober 2011 ura: 05:03 » |
|
Tako da je res kot govorijo za dežjem posije sonce.

|
|
|
|
|
Prijavljen
|
No matter how dark the darkness, there’s always Light...
|
|
|
|
julija30
|
 |
« Odgovori #17 dne:: ponedeljek, 24. oktober 2011 ura: 10:10 » |
|
Moljka ,wsem zelo,zelo vesela zate!!!!! 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
majolka
Aktiven član/ica

Odsotni
Prispevki: 69
|
 |
« Odgovori #18 dne:: sobota, 29. oktober 2011 ura: 21:10 » |
|
Hvala punce, bila na 6 urnem seminarju v sredo brez panike po 2 letih preživela seminar !! Juhu 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
|
|
|
|
Slavka
|
 |
« Odgovori #19 dne:: sobota, 29. oktober 2011 ura: 21:11 » |
|
No, Majolka...a vidiš, da sem "vedela" 
|
|
|
|
|
Prijavljen
|
"Per aspera ad astra"
|
|
|
|