pomagajte mi

[nemočna]

Vsem en lep pozdrav. Sem nova tu, čeprav vas berem že 2 meseca. Moja zgodba je takšna. Doživela sem panični napad v avtu in se en mesec bala sama sesti za volan. Hodim na psihoterapijo 1x mesečno, jem 100mg Zolofta in zvečer še Torendo 0.01. Po potrebi vzamem Xanax 0.25mg. No in en mesec vse po starem, seveda vsak dan me je bilo strah da se ne ponovi in vse do petka se ni. Kot strela z jasnega, bila sem v avtu sopotnica se meni naenkrat začnejo potiti roke in noge, srce razbijat, tresla sem se in misli so se preusmirile na to kaj bo sledilo, ali bom zlezla skupaj, ali se mi bo zmešalo itd. Pot nisem mogla končati, pomirila sem se šele ko sem stopila ven iz avta in hodila po trgovskem centru. Od petka naprej imam vsak dan napade in kot veste res je neznosno. Zakaj se to mora dogajat. Povejte mi kako si lahko pomagam, kako naj se tega stanja ne ustrašim, kako ste vi šli skozi vse to. Hvala vsem, ki me razumete, pozdravček vsem tu gor!!!!!

[Aslan]

Pozdravljena Nemočna.

Panični napadi so najpogosteje znak, da se nam dogaja stiska, čustvena stiska.
Dolgo časa se nabira, čustva tlačimo, jih zanikamo, telo je tesnobno iz dneva v dan in nato se zgodi
panični napad ... ki nas prestraši tako, da končno MORAMO pogledati resnici v oči in začeti odstirati to, kar nam življenje greni, ovira ..
Lahko so to partnerski odnosi, šolanje, domači odnosi, perfekcionizem ... smrt v družini, ločitev ...

Psihoterapijo bi ti jaz predlagala v začetku kar 1x tedensko.
Za resne spremembe, za globji stik z samim seboj je vsaj v začetku tako priporočeno.

Če te panika ovira toliko, da več ne greš od doma oz. življenje izgubi na kakovosti so v veliko
pomoč zdravila antidepresivi. Ne povzročajo odvisnosti!

Panične napade v dobri meri ukrotijo tehnike sproščanja in preusmerjanja misli.
Sproščanje (naprimer progresivno mišično sproščanje) se priporoča zjutraj in zvečer vsak dan, redno ...
Da se telo zopet nauči kaj pomenI SPOSTITEV!

V kritični situaciji misli preusmeriš ali na predmete v okolici ali pa na svoje dihanje ...
ki naj bo enakomerno in ritmično ... lahko z podaljšanimi izdihi ...

V lekarnah (oz. na internet prodaji) dobiš tudi multimedijski priročnik TRIS Panična motnja (CD; DVD in knjižica). V njem zveš vse o paniki, imaš dvd film o panični motnji in še CD sproščnje.

Panika je obvladljiva ...
Pogosto se ob njej sicer razvije strah pred strahom ... strah pred ponovnim napadom panike.
Prav ta strah pa nam dobesedno prikliče dodatno neželjeno simptomatiko.

Držim pesti, da boš že skozi psihoterapijo razrešila stiske,
ki te tarejo, ki so vzrok paničnim napadom.
 

[Slavka]

Nemočna   pozdravček.

Ja, panični napadi so res zelo naporni in neprijetni.   Glede na to, da jemlješ antidepresiv, pa ob tem hodiš tudi na psihoterapijo, si uporabila dobro taktiko za spopadanje z njimi.  

Morda se ti v tem času dogaja kaj bolj stresnega, kar ti je panične napade spet sprožilo...kajti, čeprav se nam zdi, da pridejo "kar na lepem" je za njimi vedno kakšen "sprožilec".

Torej, ko te panični napad zagrabi, se probaj čimmanj obremenjevati z njim (vem, da je zelo zelo težko), predihaj ga...zavedaj se, da ni nevaren in da se to dogaja tudi drugim.

[nemočna]

Hvala obema za tako hiter odgovor, res sta me pomirile. Terapija kamor hodim je kar draga, tako, da si jo lahko privoščim samo 1x mesečno. Imam občutek,da je terapevt pravi, všeč mi je njegov pristop. Septembra začnem hoditi še na skupine.
Drugače sem bila kar aktivna zadnje leto, mislim fizičmo. Odkar pa se mi to dogaja sem kar brez volje beri lena. Grem na kakšen sprehod urco in pol v gozd, res se potem počutim bolje, vsak dan kolesarim z tamalčki. Razmišljam kaj bi me lahko tako metalo iz tira, verjetno se je vse nabiralo zdaj je pa eksplodiralo.
Ne vem pa kako naj se ob napadu skoncentriram na sproščanje, ker sploh ne morem razmišljati, samo to mi roji tisti čas pa ne že spet, kam naj grem, da me otroci ne vidijo, kaj si bodo mislili, da sem nora. Imam tako čudno slabost in prime me da bi kar bežala ve iz hiše, ampak to ni  rešitev. Ko grem mal na internet se pomirim in tudi napad počasi popusti. Joj kolk raztreseno pišem, ampak saj veste vse bi vam naenkrat rada povedala, da mi boste lahko stale ob strani. Punce blagor se vam k ste tko razumne. Nočka

[trzinka]

nemočna, pozdravljena!

Tudi jaz bi ti priporočila psihoterapijo malce večkrat , kot 1x mesečno. Sama sem hodila in je bila cena blazno visoka, ampak mi je resnično pomagalo. Na začetku sem hodila 1x tedensko, potem pa vsakič redkeje, kar celih 8 mesecev. Trenutno hodim na skupinsko terapijo, vendar se ne najdem dobro v skupini, raje grem na individualno terapijo. Vsekakor pa imajo skupinske terapije pozitivne vplive na nas, samo meni pač ne odgovarja Sama sem enako doživela panični napad v avtu, pa še vozila sem, groza Sedaj sem že eno leto brez napadov in tudi strah me jih ni. Upam pa, da se nikoli več ne vrnejo. S pomočjo ADja, terapij, aktivnosti, druženja, branja.......se da vse premagati, vendar velja za celo življenje, da nikoli ne smemo pozabtio nase!!!

[Slavka]

Nemočna  jaz sem se počutila ravno tako kot opisuješ ti

samo to mi roji tisti čas pa ne že spet, kam naj grem, da me otroci ne vidijo, kaj si bodo mislili, da sem nora. Imam tako čudno slabost in prime me da bi kar bežala ve iz hiše, ampak to ni  rešitev. Ko grem mal na internet se pomirim in tudi napad počasi popusti.

Vem, kakšni občutki te spreletavajo med paničnim napadom...grozno. No, vendar iz izkušenj vidiš, da se ti ne meša, da ne padeš skupaj, da napad pride...pa tudi mine. 

Septembra začnem hoditi še na skupine.

  dobra odločitev...tudi tam boš izvedela marsikaj, s čimer boš lažje prebrodila panične napade...

Grem na kakšen sprehod urco in pol v gozd, res se potem počutim bolje, vsak dan kolesarim z tamalčki

  kar nadaljuj s tem tempom... in če trenutno nimaš energije za večje fizične aktivnosti se ne obremenjuj....glavno je, da gibaš in najdeš nekaj, kar te veseli in sprošča.

Priporočam ti tudi branje knjig:

http://nebojse.caprae.net/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=818

http://nebojse.caprae.net/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=737&Itemid=99999999

http://nebojse.caprae.net/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=458


Ter uporabo spletnih orodij za premagovanje anksiozne motnje:

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=855&Itemid=83

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=860&Itemid=84

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=899&Itemid=84


Boš videla...še malo pa boš lahko tist "NE" iz svojega nicka črtala...boš samo še MOČNA 

[Arwen]

Boš videla...še malo pa boš lahko tist "NE" iz svojega nicka črtala...boš samo še MOČNA 

 

[nemočna]

Slavka brala sem tvoje prispevke in ugotovila, da imam ob napadih take simptome kot ti. Kako si se začela spopadati z njimi, po kolikšnem času si videla izboljšanje? Vidim, da si sodelavka društva dam, ali imate tudi vi kakšne skupine?

[Slavka]

Nemočna 

Uh, kako sem se jaz pričela spopadati s težavami? No, prvo z obiskom psihiatra, ki mi je predpisal Asentro, ki mi je dejansko samo stabilizirala razpoloženje, da sem lažje funkcionirala. Potem sem ugotovila, da samo od sebe ne bo minilo, da je vzrok nekje globje v meni, zato sem pričela z obiskovanjem psihoterapije 1x tedensko...
Udeleževala sem se tudi delavnic v okviru društva DAM, da sem se naučila tehnik sproščanja in v bistvu spoznala to motnjo, ki me je doletela...in pa v Novem mestu pričela s skupinami za samopomoč (odtod tudi to, da sem sodelavka DAMa), kjer se dobivamo na 14 dni, si izmenjamo izkušnje in se družimo s "sebi enakimi". 

Predvsem je potreben pozitiven pogled na svet...zavedanje, da vse hudo enkrat mine...da zaradi paničnega napada ne umremo, niti se nam ne zmeša....in seveda izboljšanje pride počasi, ne čez noč, ti samo vztrajaj na svoji poti in rezultati ne bodo izostali 

[Lost]

Tukaj pa najdeš seznam skupin za samopomoč in delavnic http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_jcalpro&Itemid=1

[trzinka]

Nemočna, ko se boš naučila sprejemati panični napad kot nekaj "normalnega" bodo sami od sebe minili. Zavedati se moraš, da se ti od njih ne bo zmešalo in ne boš padla nikamor.
Sem imela tudi jaz enako kot Slavka in ti, misli in težave. Kadar veš, da se ti napad približuje, ga je potrebno enostavno ignorirati, ne prenehati dihat in se fokusirati na nekaj drugega. Že samo zavedanje, da bo napad minil ga dejansko skrajša.
Kar pogumno, premagala boš težavo, res pa je, da je potrebno v to vložiti veliko časa in truda in predvsem  moraš misliti nase in se imeti rada