Vsekakor priporočam tvojemu partnerju, da si prebere strani našega foruma in vidi, da se veliko ljudi spopada z enakimi težavami. Ni sramota obiskati psihiatra in prositi pomoč! Zadeva se lahko stopnjuje in psiha človeka lahko zelo , zelo boli in ga vedno bolj potlači v brezno.
Sama sem se dolgo otepala zdravil in pomoči, dokler GAM ni prerastla v panične napade in posledično sem zapadla še v depresijo. Zdravila so me rešila, poiskala sem psihoterapevta, ki mi je pomagal odkriti napačne miselne vzorce, ki sem jih imela še iz otroštva. Začela sem se ukvarjati sama s seboj, hodila sem na dolge sprehode (še sedaj hodim), prebrala sem veliko knjig na temo anksioznosti, hodila na delavnice, si privoščila masaže, prijetno družbo....celo kužka sem si kupila, ki me zaposli in sprošča.
Pomembno je, da si še pravočasno poišče pomoč in se reši iz neprijetnega oklepa. To je bolezen kot vsaka druga in čeprav ima verjetno predsodke, ni poučen o svoji težavi, bo moral nekaj narediti zase, ker bo lahko samo še huje....
Strah je prisoten vse življenje, tesnoba in ostale težave, naučiti se moramo s tem živeti in krotiti zadevo. To je dolgotrajen proces in ne mine čez noč. včasih je potrebno tudi nekaj let. Toplo priporočam tudi psihoterapijo s pravim psihoterapevtom. Je pa res, da mora sam sodelovati in biti na to pripravljen. Tudi mene je bilo sram iti k psihiatru, ker sem bila prepričana, da me bodo vsi gledali, kot da se mi je zmešalo. Pa ni tako!!
Tukaj smo ljudje, ki smo imeli enake težave, jih še imamo, si pomagamo in svetujemo....., dobrodošla oba!
Vse dobro tebi in partnerju
